Komunistični manifest

Karl Marx in Friderich Engels: Komunistični manifest

Zgodovina vse dosedanje družbe je zgodovina razrednih bojev.

Svobodnjak in suženj, patricij in plebejec, fevdalni gospod in tlačan, cehovski mojster in pomočnik, skratka, zatiralci in zatirani so bili med seboj v večnem nasprotju, nenhno so vodili, zdaj prikrit, zdaj očiten boj, boj, ki se je vselej končal z revolucionarno preobrazbo vse družbe ali pa s skupnim propadom bojujočih se razredov.

Za našo dobo, dobo buržuazije, je zančilno, da so se razredna nasprotovanja samo poenostavila. Vsa družba se čedalje bolj razhaja v dva velika sovražna tabora, v dva velika, neposredno nasprotujoča si razreda: v buržuazijo in proletariat.

Iz srednjeveških tlačanov so se razvili svobodni meščani v prvih mestih in iz tega svobodnega meščanstva so se razvili prvi elementi buržuazije. Odkritje Amerike in morskih poti okoli Afrike sta ustvarili porajajoči se buržuaziji nov življenjski prostor.

Dotedanji fevdalni način obratovanja iindustrije ne zadošča več rastočemu povpraševanju novih trgov. Nadomesti ga manufaktura. Industrijski srednji stan spodrine cehovske mojstre; delitev dela med posameznimi korporacijami izgine spričo delitve dela v posamezni delavnici.

Toda s še vedno rastočimi trgi narašča tudi povpraševanje. Tudi manufaktura ne zadošča več. Tedaj pride s paro in stroji v proizvodnji do industrijske revolucije. Manufakturo izpodrine moderna velika industrija, industrijski srednji stan izpodrinejo industrijski milijonarji, šefi celih industrijskih armad, moderni buržuji.

Veleindustrija si ustvari svetovni trg, ki ga je pripravilo odkritje Amerike. Svetovni trg povzroči v trgovini, pomorski plovbi in v kopenskem prometu neizmeren razvoj in s tem širitev industrije. Prav tako, kot se razvijajo industrija, trgovina, plovba in železnice, pa se razvija buržuazija in množi svoj kapital ter potiska v ozadje vse, iz srednjega veka podedovane razrede.

Povsod, kjerkoli je prišla na oblast (buržuazija), je razdejala vse fevdalne vezi, ki so vezale človeka na njegovega "naravnega" predstojnika. Razen golega interesa, brezčutnega "plačila v gotovini", ni pustila buržuazija več nobene vezi med ljudmi. Pobožno zanesenost, viteško navdušenje in malomeščansko sentimentalnost je utopila v ledeno mrzli vodi egoistične preračunljivosti. Iz osebnega dostojanstva je naredila menjalno vrednoto in neštete skrbno zapisane ter trdo pridobljene svoboščine je zamenjala z eno samo brezvestno svobodo trgovine. Skratka, na mesto izkoriščanja, zastrtega z verskimi in političnimi iluzijamo, je postavila odkrito, neposredno in nesramno, golo izkoriščanje.

Buržuazija ne more obstajati, ne da bi nenehno izpoppolnjevala proizvodna sredstva in proizvodne odnose, s tem pa tudi vse družbene odnose. Trajno spreminjanje proizvodnje, neprestani pretresi vseh družbenih odnosov ter večna negotovost in stalno gibanje loči buržuazno dobo od vseh ostalih.

Potreba po vedno večjem tržišču za prodajo svojih proizvodov podi buržuazijo po vsej zemeljski obli. Povsod se mora ugnezditi, povsod obdelovati, povsod ustvarjati zveze.

Buržuazija je s svojim izkoriščanjem svetovnega trga oblikovala vso produkcijo in potrošnjo vseh dežel popolnoma kozmopolitansko. Na največjo žalost vseh nazadnjakov je spodkopala tla pod nogami vsem nacionalnim industrijam. Prastare nacionalne industrije je uničila in jih še vedno uničuje dan za dnem. Nadomešča jih z novimi industrijami, katerih uvajanje postaja za vse civilizirane narode življenjskega pomena; z industrijami, ki ne predelujejo več le domačih surovin, temveč surovine iz najbolj oddaljenih področij in katerih izdelki niso namenjeni samo domačemu tržišču, temveč vsem trgom sveta. Na mesto starih potreb, ki so jih zadovoljevali domači izdelki, stopajo nove potrebe, ki zahtevajo proizvode izi najoddaljenejših dežel in podnebij. Na mesto stare krajevne in nacionalne samozadostnosti in zaprtosti stopa vsestranski promet, vsestranska medsebojna odvisnost narodov. In kar velja za področje materialne, velja v isti meri tudi področje duhovne produkcije. Duhovni proizvodi narodov postajajo splošna dobrina. Nacionalna edinstvenost in omejenost postaja vse bolj nemogoča, iz mnogih nacionalnih literatur se poraja svetovna literatura.

Buržuazija vse bolj odpravlja razdrobljenost proizvodnih sredstev, posesti in prebivalstva. Prebivalstvo se je nakopičilo v mestih, proizvodna sredstva so se centralizirala in lastnina se je skoncentrirala v rokah le nekatrih posameznikov. Nujna posledica tega je politična centalizacija. Neodvisne, med seboj le povezane pokrajina, z različnimi interesi, zakoni, vladami in carinami so se prisiljene združiti v eno samo nacijo, ki je podrejena eni vladi, enemu zakonu, eni carinski meji, enemu samemu nacionalnemu interesu.

V trgovinskih krizah se ne uniči samo velik del že ustvarjenih proizvodov, temveč tudi velik del proizvodnih sil. Ob teh krizah izbruhne družbena epidemija, ki je bila prejšnjim dobam povsem neznana in bi se jim zdela popolnoma brezumna - epidemija hiperprodukcije. Družba je v tem trnutku prestavljena nazaj v stanje trenutnega barbarstva: zdi se, kakor da sta lakota in vsesplošna uničevalna vojska pogoltnila vsa življenjska sredstva, industrija in trgovina se zdita uničeni. Zakaj? Zato, ker je družba nenadoma preveč civilizirana, ker ima preveč življenjskih sredstev in industrije ter preveč trgovine. Proizvodne sile, ki so ji na razpolago, ne pospešujejo več buržuazne civilizacije in buržuaznih lastninskih razmerij; nasprotno, postale so premočne za te odnose in ti odnosi jih le ovirajo; kakor hitro premagajo to oviro, sparvijo vso buržuazno družbo v nered in njen obstaneke je v nevarnosti. Buržuazni odnosi postanejo pretesni za bogastvo, ki so ga ustvarili. S čim buržuazija premaguje krize? Deloma z uničevanjem ogromne množine proizvajalnih sil, deloma pa z osvajanjem vedno novih in temeljitejšim izkoriščanjem starih trgov. S čim torej? S tem, da pripravlja še hujše in še večje krize in da zmanjšuje sredstva za preprečevanje tako nastalih kriz.

Prav v isti meri kot se razvija buržuazija, to je kapital, se razvija tudi proletariat, razred modernih delavcev, ki žive le tako dolgo, dokler imajo delo, in ki imejo le tako dolgo delo, dokler njihovo delo množi kapital. Ti delavci, ki se prodajajo in kupujejo po kosu, so trgovsko blago kakor vsi ostali artikli, s katerimi se trguje in so prav tako izpostavljeni vsem vplivom konkurence, nihanjem na trgu.

Delo proletarca je z uvedbo strojev in z delitvijo dela izgubilo slehrno samostojnost in s tem za delavca vso svojo privlačnost. Delavec je postal zgolj privesek stroja, ki mora izvrševati najenostavnejša, najbolj monotona ročna del, najbolj enoslični, najlažje priučljiv prijem. Stroški, ki jih povzroča delavec, so omejeni skorajda izključno samo na življenjske potrebščine, ki jih potrebuje za svoje prehranjevanje in za razplod svojega plemena. Cena vsakega blaga, torej tudi dela, pa je enaka proizvodnim stroškom. Čim bolj raste zoprnost dela, tem bolj pada mezda. Še več! Čim bolj se množijo stroji in večja je delitev dela, tem bolj raste tudi količina dela za posameznega delavca, bodisi s povečanjem števila delavnih ur, bodosi z višanjem delavne norme, s pospeševanjem delovanja strojev,...

Moderna industrija je spremenila delavnico patriarhalnega mojstra v veliko tovarno industrijskega kapitalista. Delavske množice, natlačene v tovarne, so organizirane po vojaško. kot prostaki industrijske vojske so delavci podrejeni nadzorstvu popolne hierarhije podčastnikov in častnikov; ne le da hlapčujejo buržuaznemu razredu, buržuazni državi, temveč vsak dan, vsako uro hlapčujejo stroju, nadzorniku in predvsem posameznemu buržuju, to je tovarnarju.

Tovarnarjevo izkoriščanje delavca se za trnutek konča takrat, ko delavec prejme svojo mezdo v gotovini, takrat pa planejo po njem ostali deli buržuazne družbe: hišni posestnik, trgovec, zastavljalničar,....

Dosedanji mali srednji stanovi, mali industrijalci, trgovci in rentniki, rokodelci in kmetje, vsi ti razredi postopoma drsijo v delavski razred, deloma zaradi tega, ker njihov mali kapital ne zadošča več za obratovanje velike industrije in zato podlega konkurenci velike industrije, večjega kapitala, deloma tudi zato, ker zaradi novih proizvodnih načinov izgublja njihov način dela svojo vrednost. Tako se rekrutira proletariat iz vseh razredov prebivalstva.

A z industrijskim razvojem se proletariat ne le množi; vedno bolj je natlačen, v vedno večjih masah po vedno večjih tovarnah, njegova moč raste in vedno bolj se je zaveda. Interesi, življenjske razmere znotraj proletariata se vedno bilj izenačujejo, ker stroji vedno bolj in bolj odpravljajo razlike v delu in potiskajo mezdo navzdol in vsepovsod na enako nizko raven.

Komunistično teorijo lahko v nekaj besedah opredelimo kot: odprava zasebne lastnine. Kapital ni osebna, temveč je družbena moč. Če se torej kapital spremeni v skupno, vsem članom družbe pripadajočo lastnino, tedaj se ne spremeni zgolj osebna lastnina v družbeno. Družbeni značaj lastine se spremeni in lastnina izgubi razredni značaj. Komunizem nikomur ne jemlje moči za prisvajanje družbenih proizvodov, pač pa jemlje moč, da si s tem prisvajanjem podjarmi tuje delo.

V naprednejših državah pridejo v poštev precej na splošno sledeči ukrepi:

  1. - Zemljiška razlastitev in uporaba zemljiške rente za državne izdatke.

  2. - Močno progresivni davek.

  3. - Odprava dedne pravice.

  4. - Zaplemba lastnine vseh emigrantov in upornikov.

  5. - Centralizacija kredita v roke države s pomočjo narodne banke z državnim kapitalom in izključnim monopolom.

  6. - Državna centralizacija transportnega sistema.

  7. - Povečanje števila nacionalnih tovarn, proizvodnih sredstev. Krčenje in izboljševanje zemlje.

  8. - Enaka delovna obveznost za vse; ustanovitev industrijskih armad, zlasti v poljedelstvu.

  9. - Združevanje industrijskih in kmetijskih obratov; zbliževanje med mestom in deželo.

  10. - Javna in brezplačna vzgoja vseh otrok. Odprava otroškega dela v tovarnah v današnji obliki. Združitev vzgoje z materialno proizvodnjo, itd.

Takoj, ko bodo tekom razvoja izginila nasprotja in bo proizvodnja centralizirana v rokah združenih posameznikov, bo javna oblast izgubila svoj politični značaj. Politična oblast v pravem pomenu besede je organizirana oblast vladajočega razreda za zatiranje drugega razreda. Ko se proletariat v boju proti buržuaziji nujno združi v razred, ko se revolucijo uveljavi kot vladajoči razred in kot tak s silo odpravi stare proizvodne odnose, odpravi s temi proizvodnimi odnosi tudi pogoje za obstoj razrednih nasprotij in razrede nasploh ter s tem tudi svojo lastno razredno vladavino.

Odvisnost Evrope od ruskega plina

Koliko plina Evropa kupi od Rusije? Ocena letnega uvoza ruskega plina je okoli 155 milijard kubičnih metrov, kar znese 0,42 milijarde kubičnega metra na dan. Če to prevedemo v kubične čevlje na dan (35,3 kubičnega čevlja je v enem kubičnem metru)  je ta številka 15 bcf/d (milijard kubičnih čevljev na dan). Torej mora Evropa, če se hoče popolnima odpovedati ruskemu plinu, zapolniti vrzel, ki znaša 15 bcf/d.

Zemljevid plinovodov iz Rusije proti Evropi (vir: National Geographic, Doomberg)

Danes ZDA proizvede 96 bcf/d plina. Od tega ga izvozi okoli 12 bcf/d. Torej uvoz plina iz Rusije v Evropo predstavlja 125% vsega ameriškega izvoza LNG plina. 

vir: Doomberg

Do nedavnega so imeli v ZDA šest glavnih terminalov, ki so obratovali na zgornjih mejah kapacitet. Načrtujejo nekaj novih projektov, tako da se bodo do leta 2025 kapacitete za izvoz povečale za okoli 3,2 bcf/d.

ZDA še zdaleč niso največji proizvajalec plina na svetu. Katar in Avstralija proizvedeta približno toliko plina kot ZDA. Skupaj obvladujejo nekaj več kot polovico svetovnega trga. Zaradi povečanega svetovnega povpraševanja po plinu tudi Katar v naslednjih nekaj letih povečuje svoje kapacitete za izvoz iz 11 bcf/d na 17 bcf/d. Po podatkih S&P Global, je celoten globalni izvoz LNG plina leta 2021 znašal okoli 377 milionov metričnih ton. Če to prevedemo v bcf/d (v enem milijonu metričnih ton je 48,7 milijard kubičnih čevljev) dobimo številko 50 bcf/d. Ruski izvoz plina v Evropo torej predstavlja 30% celotnega globalnega izvoza plina. 

Poleg tega, da si mora Evropa zagotoviti dodatne vire za uvoz plina, mora zagotoviti tudi kapacatitete terminalov za skladišščenje in distribucijo dodatno uvoženega plina. Reuters je pred rusko invazijo na Ukrajino zapisal: "Večina evropskih LNG terminalov deluje na polni zmoglivosti, vprašanje je kolikšne količine plina so, za nemoteno delovanje, sposobni sprocesirati na SZ Evrope, kjer se nahajajo velike ekonomije Britanija, Francija in Nemčija." "Španija ima največje kapacitete na kontinentu, imajo šest terminalov. Nemčija nima nobenega. Izkoriščenost španskih terminalov je bila januarja samo 45%." "Problem Španije je, da je slabo povezana s preostalimi deli Evrope. Iz Španije v Francijo teče samo en plinovod."

Nemčija je nedavno napovedala, da bo zgradila nekaj novih LNG uvoznih terminalov, trije projekti se odvijajo po hitrem postopku. Terminal v Brunsbuettel bo imel kapaciteto 0,8 bcf/d, projekt Stade 1,3 bcf/d ter ponovno oživljeni projekt Wilhelmshaven pa 1,0 bcf/d. Ti projekti bodo nadomestili 20% ruskega uvoza. V uporabo bodo predani v letih 2025-2026. Evropska komisija si zavzema za dodaten uvoz 50 bcm na leto, kar je okoli 5 bcf/d ali okoli eno tretjino ruskega uvoza. Vendar za to ne bodo potrebni meseci ampak leta. 

Situacija nemiguje na povečanje kapacitet za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, premoga in nafte (zopet velika odvisnost od Rusije), povečanja proizvodnje bio plina, zmanjšanje porabe ter hranjenje električne energije. Obstaja pa še ena rešitev, preporod jederske energije. Če v Nemčiji, na Švedskem in v Belgiji ne zaprejo jederskih kapacitet, ki jih nameravajo, bi Evropa lahko nadomestila še dodatnega 1,4 bcf/d ruskega plina. Če pa Francija posodobi svoje že obstoječe jedrske kapacitete pa je to še dodatna 2,5 bcf/d, kar je še dodatnih 17% uvoza iz Rusija.

Vir: doomberg@substack.com; Measure Twice: Sizing Europe's Natural Gas Crisis

Hrup

Daniel Kahneman: Hrup: Zakaj tako slabo presojamo

Kjer pride do kakšne odločitve, je tudi hrup. Presoja je težavna, saj je svet zapleten in nedoločen. Stopnja nesoglasij je večja, kot bi si mislili. Sistemski hrup pri presojah, ki bi morale biti identične, če bi bil svet idealen, lahko povzroči neobvladljivo nepravičnost, velike gospodarske stroške in vsakovrstne napake. Hrup je mogoče zmanjšati, potrebujemo pravila in smernice. To je eden od več pristopov za zmanjšanje hrupa. Napori zmanjševanja hrupa pogosto trčijo ob nasprotovanja in se znajdejo v resnih težavah. Za sistemski hrup je značilno, da je nezaželen, ob tem pa moramo poudariti, da variabilnost in spremenljivost presoje ni vedno nezaželeno. Primer so različni okusi ali preference (npr. da delaš in trgu ponujaš nekaj kar je tebi všeč, drugim pa ne). To se izraža tudi v konkurenci med podjetji, ko se podjetja podobnih problemov lotevajo na različne načine. 

Sistemski hrup je težava sistemov, ki so organizacije, ne trgi. Ko borzni trgovci ocenjujejo vrednost delnic, dobimo veliko različnih ocen. Zato lahko eni zaslužijo, drugi pa ne. Takšno nesoglasje poganja trg. 

V hrupnih sistemih se napake ne izničijo, ampak se seštevajo. Ko kaznjenca dobita eden 3 leta zapora drugi pa 7 ne pomeni, da je v povprečju zadoščeno pravici.

Delamo ob predpostavki, da bi tudi katerikoli drugi izvedenec podobno presodil. Sistemski hrup je petkrat večji, kot smo mislili in s tem tudi petkrat večji, kot ga lahko prenesemo. Z revizijo hrupa se je razblinila iluzija soglasja. Kjer je presojanje, je tudi hrup. Presojo lahko opišemo kot meritev pri kateri je merilna naprava človeški um. Čeprav je cilj točnost, popolne točnosti ne dosežemo niti pri znansvenih meritvah, kaj šele pri presoji. Vedno je prisotna napaka, delno kot pristranskost, delno kot hrup. Nikoli ne moremo biti prepričani, da je presoja resnično pravilna. Presoja, vključno s profesionalno presojo, leži nekje med dejstvom in izračunom na eni strani ter okusom ali mnenjem na drugi. Po definiciji gre za pričakovanje omejenega nesoglasja.

Presoje lahko ocenjujemo tudi drugače. Ta pristop velja tako za preverljive kot za nepreverljive presoje, gre pa za ocenjevanje postopka presoje. Ko govorimo o dobrih ali slabih presojah, lahko s tem mislimo ali na izid (število, do katerega smo prišli) ali na postopek (to kar ste počeli, da ste prišli do tistega števila). O postopku presoje se lahko vprašamo, ali se podreja načelom logike ali verjetnostnega računa.

Ljudje, na katere vplivajo vrednotne presoje pričakijejo, da so vrednosti, ki jih te presoje odražajo, vrednosti sistema, ne presojevalcev.

Sistemski hrup, torej, ko različni posamezniki presojajo isti primer, ima dve glavni sestavini:

1. Nivojski hrup - variabilnost povprečne stopnje presoje pri različnih sodnikih (sodniki razsojajo z različnimi stopnjami strogosti).

2. Vzorčni hrup - variabilnost pri odzivu sodnikov na konkretne primere (ko se sodniki med seboj ne strinjajo glede tega, kateri obtoženci si zaslužijo strožjo ali milejšo obravnavo) - del vzorčnega je situacijski hrup.

Variabilnost pri metih določenega igralca je vrsta hrupa. Steph Curry zadane 90% vseh prostih metov, Shaquille O'Neal pa 53%. Koš je vedno na enaki višini, enako oddaljen od črte in žoga je vedno enake teže. Na met vpliva nešteto različnih dejavnikov: utrujenost, pritiski, navijači,.. Prosti meti so loterija.

variabilnost uma ni tako lahko opazovati. Vsi se hdaj premislimo, tudi, če nimamo novih podatkov. Film zaradi katerega smo se včeraj smejali, danes ni več smešen. Situacijskega hrupa ni lahko meriti, če si je primere lahko zapomniti. Če učitelj za esej da neko oceno, bo čez nekaj dni za isti esej dal isto oceno, če si bo zapomnil, kakšno je dal prvič. 

Množica enega: S pomočjo več neodvisnih ocen (ali meritev) dobimo novo oceno, ki je manj hrupna od posamičnih ocen, čeprav ne tudi manj pristranska. Ali se je mogoče pravi vrednosti bolj približati z združevanjem dveh ocen iste osebe, tako kot se zgodi pri združevanju ocen različnih ljudi? Da. na vprašanje koliko tehta bik, poda vsak svojo oceno teže. Povprečje teh se lahko zelo približa dejanski teži.

Vir situacijskega hrupa je razpoloženje. Tako kot igralčeve mišice (pri prostem metu) nikolli ne izvedejo povsem enakih gibov, naši nevroni nikoli ne delujejo vestno na povsem enak način. 

Presoja je podobna prostemu metu: če se še tako potrudimo, da bi jo natančno ponovili, nikoli ne bo povsem enaka. Presoja je odvisna od našega razpoloženja, odvisna je tudi od vremena in od tega, kar smo se pravkar pogovarjali. Ob različnih časih nismo isti človek. Čeprav morda niste ista oseba kot ste bili prejšnji teden, se manj razlikujete od sebe prejšnjega tedna kakor od koga drugega danes.

Ali lahko vidni pogledi drugih ljudi nenadoma vplivajo na večjo priljubljenost pri demokratih in manjšo pri republikancih ali nasprotno? Lahko. Neodvisnost je predpogoj za modrost množic. Če ljudje do presoj ne prihajajo sami, temveč se zanašajo na mnenje drugih, množica morda ni več niti najmanj modra. Modrost množic pravi, da se s povprečjem neodvisnih presoj različnih oseb točnost v splošnem poveča. 

Prvi odločevalec se odloči za nekaj. Drugi se tudi odloči za ta isti nekaj, ker zaupa prvemu odločevalcu ali sam nima nekih argumentov za odločitev. Za koga se bo odločil tretji. Ni rečeno, da je ta nekaj najboljša izbira (Kaskade)

Ljudje v skupini potem, ko se pogovarjajo med seboj, pogosto pridejo do skrajnejšega pogleda, kot so ga imeli na začetku. Če večina ljudi v skupini misli, da je pametno odpreti poslovalnico v Parizu, bodo po razpravi prepričani, da je to fantastičen predlog (Skupinska polarizacija).

Tako zaradi neizbežne negotovosti (tega, česar nikakor ni mogoče vedeti) kot zaradi nepopolne informiranosti (tega, kar bi lahko vedeli, a ne vemo) je brezhibno napovedovanje nemogoče. Te neznanke niso posledica pristranskosti ali hrupa pri naši presoji, temveč objektivna značilnost naloge. To objektivno nepoznavanje pomembnih neznanih podatkov močno omejuje točnost, ki jo je sploh mogoče doseči. Negotovost smo nadomestili z nevednostjo oz. nepoznavanjem. Tako skušamo preprečiti zmešnjavo med negotovostjo, ki govori o svetu in prihodnosti, ter hrupom, ki pomeni variabilnost pri presojah, ki bi morale biti enake. Objektivna nevednost se vztrajno kopiči, čim dlje v prihodnost zremo.

Korelacija ne pomeni vzorčne zveze, vzorčna zveza pa pomeni določeno korelacijo. Pri vzorčnem razmišljanju povezujemo določene dogodke, ljudi in predmete, ki vplivajo drug na drugega. 

Včasih kaj konkretnega dejavno pričakujemo, včasih nas kaj preseneti. Večinoma pa se stvari dogajajo n široki dolini normalnosti, kjer dogajanj niti povsem ne pričakujemo, niti niso presenetljiva. 

Ko nam ne uspe najti  očitnega vzroka, najprej skušamo priti do razlage tako, da zapolnimo vrzel v svojem modelu sveta. Tako sklepamo na podatek, ki ga prej nismo poznali. Šele potem, ko nikakor ne moremo modela sveta toliko prirediti, da pridemo do izida, izid proglasimo za presenetljiv in začnemo iskati bolj dodelano razlago. Do pravega presenečenja pride le tedaj, ko ne uspemo z običajnim vzratnim pogledom. 

Pri vzorčnem razmišljanju pri posamičnih primerih prihaja do predvidljivih napak. Napakam se lahko izognemo s statističnim pogledom.

Otroška postelja
P3235241
P3235245
Sanyaku Kouten
Ko pridemo do nakupnih ali prodajnih priložnosti knjige in spletne strani opisujejo signale na različne načine. Najpogosteje opisan nakupni signal je, da tečaji presekajo Kumo, Tenkan sen pride nad Kijun sen in Chiko span preseka tečaj finančnega inštrumenta. Vse to od spodaj navzgor. Najpogosteje opisani prodajni signal pa je, ko tečaji presekajo Kumo navzdol, Tenkan sen pride pod Kijun sen in Chiko span preseka tečaj finančnega inštrumenta navzdol. Te razlage sicer do neke mere držijo, vendar so precej površne in tako ne vemo, kdaj jim lahko zaupamo in kdaj ne. Razmere na trgih se zelo hitro spreminjajo in tudi v primeru, ko vse naredite kot navajajo največji poznavalci, ni rečeno, da se bodo stvari premaknile v željeno smer. Samo možnosti tega se bodo povečale. 

Sanyaku Kouten pomeni "trojni zlati križ". Sestavljen je iz treh elementov: 

1. Tenkan sen prebije Kijun sen navzgor

2. Ko Chiko span pride nad tečaje

3. Ko tečaji prebijejo kumo

Vsi ti elementi si morajo slediti v zaporedju, kot je opisan. Večkrat se zgodi, da Chiko span prebije tečaje pred obratom Tenkan in Kijun sena. V tem primeru ne moremo govoriti o Sanyaku Kouten.  

L&S DAX(1)

To je v Ichimoku Kinko Hyo osnovni pokazatelj obrata trenda iz medvedjega v bikovskega.

Reflation
  • Reflation is not inflation. Reflation is primarily about economic growth, of which inflation may play a part and reflation is more than just a rebound off low growth. The economy should reflate beyond the trend levels that existed before a slowdown took hold. Inflation can occur during periods of reflation, prices can rise if the economy is rebounding, but we should maintain a clear distinction between the two. You can also have periods of inflation during which there is no economic growth. If prices are rising in the absence of growth, than reflation may never occur because margins are getting squeezed from the outset. 
  • When the dollar is heading lower, commodities are usually heading higher. When we are talking about economic growth in general, that would mean a gross domestic product (GDP) is rising. And because GDP is lagging data set, risk assets will already make their move by the time of the data release. Therefore you should look at commodities like crude oil, copper and iron ore futures on the Chinese markers as well as Baltic Freight Index which should benefit from reflation. Cyclical stocks, in particular, the early cyclicals such as basic resources and miners should start outperforming growth stocks. We would look for mining stocks and heavy industry to start outperforming. Banks should also outperform because a rebounding economy should offer more opportunities for lending. 
  • Yields are expected to rise as growth picks up and longer-dated yields are expected to rise more than shorter-yields. Bank stocks will benefit from a steepening of the yield curve. The rise in longer-dated yields is often led by a rise in inflation expectations, and this is where we start to see the overlap between inflation and reflation. 
  • When we have true reflation, emerging markets can still outperform even if yields, particularly, dollar-based yields are rising because the economic growth more than offsets the increase in the cost of capital. 
  • But weaker dollar does not always mean growth. A weaker dollar helps to loosen global financial conditions, making it easier for dolla debtors to service and repay their debts. But what if commodities start to rise before growth has started or if yields start to rise too quickly, tutting up the cost of capital at a pace which is faster than the rebound in growth?
Povpraševanje po zlatu
Povprasevanje po zlatu 12-2021

gold.org

10 pravil Boba Farrella
  • Njegovih 10 pravil trgovanja:
  • 1. TEČAJI SE VEDNO VRNEJO K DOLGOROČNEMU TRENDU. Trend, ki se v kratkem času preveč oddalji od dolgoročnega drsečega povprečja, se vedno vrne nazaj k njemu. Pa naj bo to navzgor ali navzdol. 
DBB_2022-01-26_08-33-01
  • 2. HITER SKOK TEČAJEV NAVZGOR BO POVZROČIL HITER SKOK TEČAJEV NAVZDOL IN OBRATNO. Tečaji, ki se izstrelijo v eno smer, se bodo prav tako izstrelili v nasprotno smer. Podobno nihalu. Višji je skok, nižji bo padec. 
NDX_2022-01-26_08-42-04
  • 3. TOKRAT NE BO NIČ DRUGAČE, EKSCESI NIKOLI NISO TRAJNI. Vedno se bodo našle delnice, ki bodo močno prekašale povprečje, vendar to nikoli ne traja večno. Na borzah špekulacija niso nič novega. Balon se napihne in poči.
NDX_2022-01-26_08-49-53
  • 4. KO TEČAJI RASTEJO ALI PADAJO Z EKSPONENTNO HITROSTJO, SE PREMAKNEJO DLJE, KOT SI LAHKO MISLITE IN NE DELAJO POPRAVKA VSTRAN. Čeprav vemo, da se bodo bodo tečaji prej ali slej obrnili nazaj d dolgoročnemu povprečju, se trenutni trend lahko raztegne na zelo dolgo obdobje. In ko se ta trend enkrat konča, sledi strma korekcija.  
  • 5. POPOLDANSKI INVESTITORJI NAJVEČ KUPUJEJO NA VRHU TRENDA IN NAJMANJ NA DNU. Povprečen investitor je najbolj trend pozitiven blizu vrha trenda in najmanj trend pozitiven na dnu trenda. To kaže barometer investitorskega razpoloženja greed / fear. V teoriji najbolj pozitivno razpoloženje (greed) pomeni vrh trenda in najbolj negativno razpoloženje (fear) dno trenda.
money.cnn.com/data/fear-and-greed

money.cnn.com/data/fear-and-greed

  • 6. STRAH (fear) IN POHLEP (greed) STA MOČNEJŠA KOT DLGOROČNI RAZPLET. Ne pusti čustvom, da vplivajo na tvoj dolgoročni načrt. Plan your trade and trade your plan. Pripravi se na različne scenarije, da boš pripravljen na morebiten hiter obrat. Hitri premiki na rgih lahko sprožijo čustvene izpade in nepravilne odločitve. Ohrani mirno glavo takrat, ko jo drugi izgubljajo.
  • 7. TRGI SO MOČNI, KO ZAVZEMAJO VELIK IN ŠIBKI, KO ZAJEMAJO MAJHEN DELEŽ BLUE-CHIP IMEN. Ko smer drži malo število delnic, ostale se gibljejo v nasprotno smer, je možnost obrata trenda velika. Samo nekaj delnic velikih podjetij ne more držati smeri trenda. Delnice malih in srednje velikih podjetij tudi morajo slediti temu trendu. 
IWM_2022-01-26_09-17-44
  • 8. MEDVEDJI TREND IMA TRI STOPNJE - STRM PADEC, KRATEK ODBOJ IN SLEDENJE NEGATIVNEMU TRENDU. Negativni trendi se navadno začnejo s strmim padcem tečajev. Sledi kratek razprodajni odboj, ki ne doseže več prejšnjih višav. Razprodaja, ki temu sledi je počasnejša z več vmesnimi manjšimi vzponi in padci, ki sledijo slabšanju  fundamentalnih podatkov. 
IWM_2022-01-26_10-12-36
  • 9. KO SE VSI ANALITIKI IN NAPOVEDI SKLADAJO, SE BO ZGODILO NEKAJ DRUGEGA. Ko vsi analitiki izdajajo nakupna priporočala za delnico, ostane samo še ena pot. Navzdol. Predobri sentimenti sestavljalcev poročil in analitikov je lahko opozorilo. Investitorji naj bi kupovali pozabljene delnice in delnice, ki se jih držijo slabe novice. Nasprotno, prodajali naj bi, ko o njih krožijo samo še dobre novice in se o njih začne govoriti pri frizerju. Takšna strategija ponavadi nagradi potrpežljive investitorje. 
  • 10. BIKOVSKI TRENDI SO VEDNO BOLJ ZANIMIVI KOT PA MEDVEDJI. Vedno je lepše videti trg ki gre severno, kot pa trg, ki gre južno. 
Ichimoku Kinko Hyo: Kako izračunamo vrednosti
  • Vsaka linija sledi cenam na svoj način. Logika je podobna drsečim povprečjem, vendar vrednosti izračunamo na nekoliko drugačen način. Drseče povprečje računa povprečje vrednosti opazovanega časovnega obdobja. Linije Ichimoku Kinko Hyo pa računajo srednjo vrednost med najvišjo in najnižjo vrednostjo v opazovanem območju. Pri opazovanju drsečih povprečij ta časovna obdobja niso točno določena (so samo najbolj uporabljana), pri Ichimoku Kinko Hyo pa so ta obdobja določena in spreminjanje le-teh vam ne bi naslikali enake slike. Tako kot so 38,2, 50 in 61,8 pomembne fibonaccijeve številke, so 9, 26 in 52 pomembne Ichimoku Kinko Hyo številke.
  • Torej, kako izračunamo:
  • - Tenkan Sen: srednja vrednost med najvišjo in najnižjo vrednostjo zadnjih 9 sveč; (najvišja vrednost zadnjih 9 sveč + najnižja vrednost zadnjih 9     sveč) / 2
  • - Kijun Sen: srednja vrednost med najvišjo in najnižjo vrednostjo zadnjih 26 sveč; (najvišja vrednost zadnjih 26 sveč + najnižja vrednost zadnjih 26   sveč) / 2
  • - Chiko Span: zaklučno ceno zadnje sveče preslika 26 sveč v preteklost
  • - Senko Span 1: srednja vrednost med trenutnim Tenkan Senom in Kijun Senom preslikana 26 sveč v prihodnost; (Tenkan Sen + Kijun Sen) / 2 
  • - Senko Span 2: srednja vrednost med najvišjo in najnižjo vrednostjo zadnjih 52 sveč preslikana 26 dni v prihodnost: (najvišja vrednost zadnjih 52    sveč + najnižja vrednost zadnjih 52 sveč) / 2
  • - Kumo: vse med Senko Span 1 in Senko Span 2
Brent Crude Öl
Commitment of Traders Report
  • Poročilo COT (Commitment of Traders) najdemo v CFTC (Commodity Futures Trading Commision) poročilu. S COT indikatorjem lahko potrdimo vstop v pozicijo. Pomembna definicija v procesu analiziranja poročila COT je neto pozicija. Neto pozicija je razlika med odprtimi dolgimi in odprtimi kratkimi pozicijami vsake skupine na trgu. 

  • Neto pozicija = Dolge pozicije – Kratke pozicije 

  • Če neto pozicija raste, potem se število dolgih pozicije povečuje hireje kot število kratkih pozicij. To se pojavi, ko se nove dolge pozicije odpirajo in/ali kratke pozicije zapirajo. Pri CFTC poročilu ni pomembna vsaka številka posebej, ampak dinamični vzorec. 
  • Na trgu so pomembni veliki špekulatorji, ki so v CFTC poročilu Non-commercial group ali Large Speculators (investicijski skladi) in Commercial group (Hedge skladi), katerih logika je drugačna od logike investicijskih skladov. Investicijski skladi sledijo logiki vskaega vlagatelja: kupi, ko misliš da trgi lahko zrastejo in prodaj, ko misliš, da trgi lahko padejo. Logika hedge skladov je ravno obratna: ko trgi padajo oni kupujejo in ko trgi rastejo oni prodajajo. Hedge skladi uporabljajo finančne trge za zaščito pren nepredvidenimi in škodljivimi premiki cen na trgih. Vključujejo proizvajalce in potrošnike dobrin, s katerimi se trguje na trgih. Hedge skladi ponavadi odpirajo pozicije za zaščito tveganja realnega sektorja ekonomije.

  • VELIKI VLAGATELJI
cot1
  • Gibanje cene in neto pozicije pri investicijskih skladih: Ko cena raste, investicijski skladi povečujejo svoje neto pozicije, torej več dolgih kot kratkih pozicij.
cot2
  • Ko veliki vlagatelji predvidevajo, da se bodo trgi obrnilli, začnejo zapirati prvotno odprte dolge pozicije in začnejo povečevati kratke pozicije. Kot rezultat, se bodo tudi neto pozicije znižale. V tem primeru se indikator neto pozicij obrne. Nova nižja vrednost indikatorja na neto poziciji bo nižja od prejšnjega. Če vlagatelji predvidevajo, da se bo trend obrnil v medvedji in če vlagatelji to gibanje podprejo, bo vsaka naslednja najvišja vrednost indikatorja neto pozicije nižja kot prejšnja. 
  • So tudi situacije, ko veliki vlagatelji fiksirajo del svojega dobička odprte pozicije. Ponavadi to naredijo v bližini podpor ali odpor (tedenskih in mesečnih timeframov) ali po močnem in hitrem premiku na trgu, ko smatrajo, da je logično zapreti vsaj del pozicije, ker se lahko zgodi korekcija z enako močnim momentom.
cot3
  • To bo v indikatorju izgledalo kot povečanje neto pozicije, vendar povečanje ne višje od prejšnjega vrha. Taka sprememba ponavadi ne pomeni spremembe trenda. Najvčkrat indikator v takem primeru nadaljuje v prvotni smeri, ko veliki investitorji zopet začnejo odpirati kratke pozicije. 

  • HEDGE SKLADI 
  • Hedge skladi delujejo ravno nasprotno velikim vlagateljem.
cot4
cot5
  • optionclue.com

- AUD/USD
- bombaž
- BTC/USD
- CAD/USD
- CHF/USD
- Dow Jones Industrial Average
- EUR/USD
- GBP/USD
- zlato
- JPY/USD
- kava
- kakav
- baker
- Nasdaq 100
- naravni plin Henry Hub
- Nikkei 225
- NZD/USD
- paladij
- platina
- S&P 500
- srebro
- nafta WTI
1 2 3 4