10 pravil Boba Farrella
  • Njegovih 10 pravil trgovanja:
  • 1. TEČAJI SE VEDNO VRNEJO K DOLGOROČNEMU TRENDU. Trend, ki se v kratkem času preveč oddalji od dolgoročnega drsečega povprečja, se vedno vrne nazaj k njemu. Pa naj bo to navzgor ali navzdol. 
DBB_2022-01-26_08-33-01
  • 2. HITER SKOK TEČAJEV NAVZGOR BO POVZROČIL HITER SKOK TEČAJEV NAVZDOL IN OBRATNO. Tečaji, ki se izstrelijo v eno smer, se bodo prav tako izstrelili v nasprotno smer. Podobno nihalu. Višji je skok, nižji bo padec. 
NDX_2022-01-26_08-42-04
  • 3. TOKRAT NE BO NIČ DRUGAČE, EKSCESI NIKOLI NISO TRAJNI. Vedno se bodo našle delnice, ki bodo močno prekašale povprečje, vendar to nikoli ne traja večno. Na borzah špekulacija niso nič novega. Balon se napihne in poči.
NDX_2022-01-26_08-49-53
  • 4. KO TEČAJI RASTEJO ALI PADAJO Z EKSPONENTNO HITROSTJO, SE PREMAKNEJO DLJE, KOT SI LAHKO MISLITE IN NE DELAJO POPRAVKA VSTRAN. Čeprav vemo, da se bodo bodo tečaji prej ali slej obrnili nazaj d dolgoročnemu povprečju, se trenutni trend lahko raztegne na zelo dolgo obdobje. In ko se ta trend enkrat konča, sledi strma korekcija.  
  • 5. POPOLDANSKI INVESTITORJI NAJVEČ KUPUJEJO NA VRHU TRENDA IN NAJMANJ NA DNU. Povprečen investitor je najbolj trend pozitiven blizu vrha trenda in najmanj trend pozitiven na dnu trenda. To kaže barometer investitorskega razpoloženja greed / fear. V teoriji najbolj pozitivno razpoloženje (greed) pomeni vrh trenda in najbolj negativno razpoloženje (fear) dno trenda.
money.cnn.com/data/fear-and-greed

money.cnn.com/data/fear-and-greed

  • 6. STRAH (fear) IN POHLEP (greed) STA MOČNEJŠA KOT DLGOROČNI RAZPLET. Ne pusti čustvom, da vplivajo na tvoj dolgoročni načrt. Plan your trade and trade your plan. Pripravi se na različne scenarije, da boš pripravljen na morebiten hiter obrat. Hitri premiki na rgih lahko sprožijo čustvene izpade in nepravilne odločitve. Ohrani mirno glavo takrat, ko jo drugi izgubljajo.
  • 7. TRGI SO MOČNI, KO ZAVZEMAJO VELIK IN ŠIBKI, KO ZAJEMAJO MAJHEN DELEŽ BLUE-CHIP IMEN. Ko smer drži malo število delnic, ostale se gibljejo v nasprotno smer, je možnost obrata trenda velika. Samo nekaj delnic velikih podjetij ne more držati smeri trenda. Delnice malih in srednje velikih podjetij tudi morajo slediti temu trendu. 
IWM_2022-01-26_09-17-44
  • 8. MEDVEDJI TREND IMA TRI STOPNJE - STRM PADEC, KRATEK ODBOJ IN SLEDENJE NEGATIVNEMU TRENDU. Negativni trendi se navadno začnejo s strmim padcem tečajev. Sledi kratek razprodajni odboj, ki ne doseže več prejšnjih višav. Razprodaja, ki temu sledi je počasnejša z več vmesnimi manjšimi vzponi in padci, ki sledijo slabšanju  fundamentalnih podatkov. 
IWM_2022-01-26_10-12-36
  • 9. KO SE VSI ANALITIKI IN NAPOVEDI SKLADAJO, SE BO ZGODILO NEKAJ DRUGEGA. Ko vsi analitiki izdajajo nakupna priporočala za delnico, ostane samo še ena pot. Navzdol. Predobri sentimenti sestavljalcev poročil in analitikov je lahko opozorilo. Investitorji naj bi kupovali pozabljene delnice in delnice, ki se jih držijo slabe novice. Nasprotno, prodajali naj bi, ko o njih krožijo samo še dobre novice in se o njih začne govoriti pri frizerju. Takšna strategija ponavadi nagradi potrpežljive investitorje. 
  • 10. BIKOVSKI TRENDI SO VEDNO BOLJ ZANIMIVI KOT PA MEDVEDJI. Vedno je lepše videti trg ki gre severno, kot pa trg, ki gre južno. 
Ichimoku Kinko Hyo: Kako izračunamo vrednosti
  • Vsaka linija sledi cenam na svoj način. Logika je podobna drsečim povprečjem, vendar vrednosti izračunamo na nekoliko drugačen način. Drseče povprečje računa povprečje vrednosti opazovanega časovnega obdobja. Linije Ichimoku Kinko Hyo pa računajo srednjo vrednost med najvišjo in najnižjo vrednostjo v opazovanem območju. Pri opazovanju drsečih povprečij ta časovna obdobja niso točno določena (so samo najbolj uporabljana), pri Ichimoku Kinko Hyo pa so ta obdobja določena in spreminjanje le-teh vam ne bi naslikali enake slike. Tako kot so 38,2, 50 in 61,8 pomembne fibonaccijeve številke, so 9, 26 in 52 pomembne Ichimoku Kinko Hyo številke.
  • Torej, kako izračunamo:
  • - Tenkan Sen: srednja vrednost med najvišjo in najnižjo vrednostjo zadnjih 9 sveč; (najvišja vrednost zadnjih 9 sveč + najnižja vrednost zadnjih 9     sveč) / 2
  • - Kijun Sen: srednja vrednost med najvišjo in najnižjo vrednostjo zadnjih 26 sveč; (najvišja vrednost zadnjih 26 sveč + najnižja vrednost zadnjih 26   sveč) / 2
  • - Chiko Span: zaklučno ceno zadnje sveče preslika 26 sveč v preteklost
  • - Senko Span 1: srednja vrednost med trenutnim Tenkan Senom in Kijun Senom preslikana 26 sveč v prihodnost; (Tenkan Sen + Kijun Sen) / 2 
  • - Senko Span 2: srednja vrednost med najvišjo in najnižjo vrednostjo zadnjih 52 sveč preslikana 26 dni v prihodnost: (najvišja vrednost zadnjih 52    sveč + najnižja vrednost zadnjih 52 sveč) / 2
  • - Kumo: vse med Senko Span 1 in Senko Span 2
Brent Crude Öl
Commitment of Traders Report
  • Poročilo COT (Commitment of Traders) najdemo v CFTC (Commodity Futures Trading Commision) poročilu. S COT indikatorjem lahko potrdimo vstop v pozicijo. Pomembna definicija v procesu analiziranja poročila COT je neto pozicija. Neto pozicija je razlika med odprtimi dolgimi in odprtimi kratkimi pozicijami vsake skupine na trgu. 

  • Neto pozicija = Dolge pozicije – Kratke pozicije 

  • Če neto pozicija raste, potem se število dolgih pozicije povečuje hireje kot število kratkih pozicij. To se pojavi, ko se nove dolge pozicije odpirajo in/ali kratke pozicije zapirajo. Pri CFTC poročilu ni pomembna vsaka številka posebej, ampak dinamični vzorec. 
  • Na trgu so pomembni veliki špekulatorji, ki so v CFTC poročilu Non-commercial group ali Large Speculators (investicijski skladi) in Commercial group (Hedge skladi), katerih logika je drugačna od logike investicijskih skladov. Investicijski skladi sledijo logiki vskaega vlagatelja: kupi, ko misliš da trgi lahko zrastejo in prodaj, ko misliš, da trgi lahko padejo. Logika hedge skladov je ravno obratna: ko trgi padajo oni kupujejo in ko trgi rastejo oni prodajajo. Hedge skladi uporabljajo finančne trge za zaščito pren nepredvidenimi in škodljivimi premiki cen na trgih. Vključujejo proizvajalce in potrošnike dobrin, s katerimi se trguje na trgih. Hedge skladi ponavadi odpirajo pozicije za zaščito tveganja realnega sektorja ekonomije.

  • VELIKI VLAGATELJI
cot1
  • Gibanje cene in neto pozicije pri investicijskih skladih: Ko cena raste, investicijski skladi povečujejo svoje neto pozicije, torej več dolgih kot kratkih pozicij.
cot2
  • Ko veliki vlagatelji predvidevajo, da se bodo trgi obrnilli, začnejo zapirati prvotno odprte dolge pozicije in začnejo povečevati kratke pozicije. Kot rezultat, se bodo tudi neto pozicije znižale. V tem primeru se indikator neto pozicij obrne. Nova nižja vrednost indikatorja na neto poziciji bo nižja od prejšnjega. Če vlagatelji predvidevajo, da se bo trend obrnil v medvedji in če vlagatelji to gibanje podprejo, bo vsaka naslednja najvišja vrednost indikatorja neto pozicije nižja kot prejšnja. 
  • So tudi situacije, ko veliki vlagatelji fiksirajo del svojega dobička odprte pozicije. Ponavadi to naredijo v bližini podpor ali odpor (tedenskih in mesečnih timeframov) ali po močnem in hitrem premiku na trgu, ko smatrajo, da je logično zapreti vsaj del pozicije, ker se lahko zgodi korekcija z enako močnim momentom.
cot3
  • To bo v indikatorju izgledalo kot povečanje neto pozicije, vendar povečanje ne višje od prejšnjega vrha. Taka sprememba ponavadi ne pomeni spremembe trenda. Najvčkrat indikator v takem primeru nadaljuje v prvotni smeri, ko veliki investitorji zopet začnejo odpirati kratke pozicije. 

  • HEDGE SKLADI 
  • Hedge skladi delujejo ravno nasprotno velikim vlagateljem.
cot4
cot5
  • optionclue.com

- AUD/USD
- bombaž
- BTC/USD
- CAD/USD
- CHF/USD
- Dow Jones Industrial Average
- EUR/USD
- GBP/USD
- zlato
- JPY/USD
- kava
- kakav
- baker
- Nasdaq 100
- naravni plin Henry Hub
- Nikkei 225
- NZD/USD
- paladij
- platina
- S&P 500
- srebro
- nafta WTI
Finančni balonček
Bubble
Beta
  • Beta (ß) v trgovalskem svetu pomeni TVEGANJE, kako spremenljiva je neka delnica. Beta pove, kaj dela določena delnica v primerjavi s širšim trgom, Ponavadi je to index, v primeru ZDA je to ponavadi index S&P 500. Števlika pomeni ali se delnica giblje podobno kot širši nabor delnic, se giblje manj (je manj spremenljiv) ali se giblje bolj (je bolj spremenljiv). Lahko se giblje tudi zrcalno od širšega trga. Beto lahko določimo tudi za celoten portfolio. 
Beta
  • Predvidimo, da je črna linija širši trg oziroma indeks S&P 500. S&P 500 ima beta 1. Rdeča črta, ki se močno prilega črni ima beto okoli 1, lahko nekoliko manj ali nekoliko več. Giblje se približno tako kot trg. Modra črta je bolj spremenljiva. To pomeni, da je beta večja od 1, ker se giblje bolj kot indeks. Zelena črta je pa manj spremenljiva, se giblje manj kot indeks in ima beto nižjo od 1. Beta je lahko tudi negativna, kar pomeni, da se črta giblje zrcalno. Beta 2 pomeni, da se delnica giblje za dva kratno razdaljo indeksa. Torej, če se cena indeksa v določenem obdobju zviša za 10%, se bo cena delnice povišala za 20%. Če bo cena indeksa za 10% padla, se bo cena delnice znižala za 20%. Ko je beta nižja od 1, recimo 0,5, se bo cena delnica ob 10% spremembi indeksa spremenila za 5%. Torej z beto lahko predvidimo, za koliko se bo spremenila cena naše delnice, če predvidimo, da se bo indeks spremenil za določeno število odstotkov. Če predvidimo, da se bo indeks pri beti 1,8 povečal za 10%, se bo cena delnice povečala za 18%. Beta nam pomaga pri izbiri delnice, ki jo želimo dodati v naš portfelj. Ko je trg v pozitivnem trendu, hočemo v portfeljju delnice z visoko beto. Tako bomo dosegli večji donos, kot nam ga ponuja indeks. Ko je trg v padajočem trendu, teh delnic nočemo in jih zamenjamo za delnice z nizkim beta ali celo negativnim. Beta nam pomaga tudi pri sestavi našega portfelja. V portfelju hočemo imeti delnice z visokim beta, z nizkim beta in z negativnim beta. Tako dosežemo uravnotežen portfelj. 
  • Vendar pa beta ni napovedovalec, kam se bodo cene delnic gibale v prihodnosti. Podatek se nanaša na preteklo gibanje cen delnic in indeksa in na podlagi tega lahko predvidimo prihodnje obnašanje delnice. Vendar preteklost nam ne kaže vedno obnašanja v prihodnosti.
  • Beto lahko izračunamo za različna obdobja. Zato na različnih portalih lahko najdemo ralične vrednosti. Vse vrednosti so prave, odvisno je samo za kako dolgo obdobje potrebujete podatek.
  • Beta kaže samo eno stvar: to je obnašanje delnice glede na širši trg, torej kaže kako se obnaša glede na preostali trg. Ne pove nam pa dosti o stanju v panogi.
Stopnice
Stopnice2
Ichimoku Kinko Hyo: Pomen linij
  • Vse linije lahko postanejo podporna ali odporna linija. Ko je trg v pozitivnem se tečaji delnic odbijajo od Tenkan Sena. Ko le tega prbijejo je naslednja podpora Kijun Sen. Če tečaj prebije linijo Kijun Sen, je naslednja podpora Senko Span 1 in Kumo ter zadnja Senko Span 2. Ko tečaj prebije tudi linijo Senko Span 2 in s tem tudi Kumo, obstaja velika možnost, da se trend obrne. Ravno nasprotno velja pri negativnem trendu. Tudi tu se pri korekcijah navzgor tečaji lahko odbijajo od vseh linij in ko prebijejo zadnjo linijo obrambe Senko Span 2 in Kumo, se trend lahko obrne. Velikokrat lahko vidite, da se tudi Chiko Span odbija od ostalih linij. 
  • Sekanje linij med seboj ali s tečajem ima tudi pomemben pomen. Vsaka linija pomeni nekaj dnevno ravnovesje in ko tečaj prečka linijo pomeni, da je bilo ravnovesje porušeno. Zelo velik pomen imata Tenkan Sen in KIjun Sen. Ko Kijun Sen križa Tenkan Sen navzgor pomeni signal za pozitivni trend, ko pa Kijun Sen križa Tenkan Sen navzdol pa to pomeni negativni trend. Poseben pomen ima tudi križanje Chiko Spana in Senko Spana 2. Ko Chiko Span prečka Senko Span 2 lahko pomeni potrditev obrata trenda. O križanjih posameznih linij b več pisanja v nadaljevanju.
Dow Jones
Kvantitativno sproščanje
Kvantitativno sproščanje (QE) je nakupovanje finančnih inštrumentov (delnic, obveznic) na sekundarnem trgu. To izvajajo centralne banke navadno v naprej določenem znesku in v naprej določenem časovnem obdobju. Namen je napolniti denarni sistem z novimi likvidnimi sredstvi v podporo investicijam in posojanju. Pred globalno finančno krizo leta 2008 so bile obrestne mere primarno orodje za stabiliziranje ekonomije. Od 2008 pa je tudi QE postalo alternativno in široko uporabljeno orodje za nižanje obrestnih mer preko kupovanja obveznic. Centralne banke kupujejo različne finančne inštrumente: državne obveznice, podjetniške obveznice, nepremičnine, delnice,... Ko centralne banke kupijo te dobrine, se njihova bilanca stanja poveča, razen če starejši inštrumenti zapadajo hitreje kot pa jih banka centralna kupuje. 
Obrestne mere na obveznice naj bi ob kupovanju obveznic padle, ko jih centralna banka kupuje. V bistvu so obrestne mere takrat ostale nespremnjene ali pa so celo zrasle, kar je pomenilo, da je cena obveznic padla. To je bil popolnoma nasproten rezultat od pričakovanega. Verjetno je v ozadju bolj sentiment invstitorjev kot pa prava mehanika. Ko je ekonomija v težavah, obresti navadno padejo. Pomeni, da se gospodarska rast umirja. Kot odgovor se centralne banke odločijo za posredovanje s kvantitavnim sproščanjem in to tudi objavijo. Investitorji na podlagi napovedi pogosto začnejo s kupovanjem obveznic preden centralna banka začne dejansko izvajati program. Do dneva, ko centralna banka začne s programom, je navadno obrestna mera že dosegla najnižjo vrednost in razpoloženje se izboljša, kar pomeni, da so obrestne mere spet na poti navzgor. 
Ko je leta 2017 FED oznanil, da bo prenehal z nakupovanjem in bo začel zmanjševati mesečne nakupe obveznic ter kasneje s prenehanjem in zaključitvijo QE programa, so obrestne mere padle in cene obveznic pridobile na vrednosti. Investitorji so se tako pozicionirali za konec nakupovalnega QE programa.
TNX_QE_2022-01-13_10-38-12
  • - QE1 december 2008 do junij 2010
  • - QU2 november 2010 do junij 2011
  • - Operation Twist september 2011 do december 2012
  • - QE3 september 2012 do december 2012
  • - QE4 januar 2013 do oktober 2014
  • - QE20 marec 2020 do marec 2022??
Nominalna in realna obrestna mera
  • Veliko ljudi je osredotočenih samo na gibanja na delniških trgih. Delniški trg je samo mnjša sestrična obvezniškega trga. Pogled na obvezniške trge nam pove kaj se dogaja pod pokrovom.
  • Donos (obresti) vsake investicije je zaslužek v določenem časovnem obdobju, najpogosteje je to leto. Torej, če kupimo ameriške državne obveznice za 10.000 USD z 4,5% obrestno mero pomeni, da je donos na to obveznico 4,5%. Pričakovan donos je torej 450 USD ali 4,5% letno ((450 / 10.000)*100 = 4,5%). To je nominalna obrestna mera in se do zapadlosti obveznice ne spremeni. Nominalna obrestna mera je obrestna mera kupona ali obrestna mera obveznice. V nekem času pred zapadlostjo obveznice vlagatelje začne skrbeti stanje v državi in predvidevajo, da država ob zapadlosti ne bo zmožna poplačati 10.000 USD dolga. Predvidevajmo, da bo cena obveznice padla iz 10.000 USD na 9.000 USD. V tem primeru obrestna mera ne bo več 4,5% ampak se zviša na 5% ((450 / 9,000)*100 = 5%). Obrestna mera, ki upošteva trenutno ceno obveznice je trenutna obrestna mera. Nekateri trenutno obrestno mero imenujejo tudi nominalna obrestna mera.
  • Realna obrestna mera upošteva tudi inflacijo. Lahko tudi rečemo, da nam nominalna obrestna mera ne pove kaj dosti. Realna obrestna mera je pomembnejša, ker upošteva tudi stanje v ekonomiji. Če ob predpostavki, da bo pričakovana inflacija v naslednjem obdobju 2%, nadaljujemo z zgornjim primerom. Nominalna obrestna mera je 4,5%, pričakovana inflacija je 2%, torej je realna obrestna mera 2,5%. Realna obrestna mera nam pove kakšen je naš donos glede na gospodarsko rast. Realna obrestna mera je pomemben podatek ker nam pove, koliko dolžniški trg zaupa finančni kondiciji izdajatelja in tudi širšemu okolju ekonomije. Trnutno so obrestne mere zgodovinsko na najnižjih vrednostih, torej nominalne obrestne mere. Če pogledamo realne obrestne mere so celo negativne. Obresti na 10 letno državno ameriško obveznico je okoli 1,75%, pričakovana inflacija pa je okoli 2,5%. Torej so obresti -0,75%. Kljub temu to pomeni, da so ameriške državne obveznice še vedno zelo zaželjene v finančnem svetu, čeprav ti realno gledano ne prinašajo donosa. Realno celo izgubljaš denar, če vanje investiraš. Ameriške državne obveznice se smatrajo kot varna naložba. Obveznice se pogosto uporabljajo kot zavarovanje za bolj tvegane naložbe.
TNX-T10YIE_REALY_2022-01-13_11-42-27
  • Razlog za to, kar se zadnje čase dogaja na delniških trgih, lahko iščemu tudi v negativnih realnih obrestnih merah. Ker so na obvezniških trgih slabi donosi, se veliko denarja prelije na delniške trge, kjer podjetja objavljajo dobre rezultate. Drugi razlog je, da nizke obrestne mere za seboj potegnejo tudi diskontno obrestno mero. To je obrestna mera, s katero analitiki določajo sedanjo vrednost v dobičkih podjetij v prihodnosti. Z nizkimi obrestnimi merami se v prihodnost projecirani dobički podjetij zvišajo in s tem tudi cena delnice.
  • Zelo pomembno je tudi, da to oslabi dolar (USD), če predpostavimo, da obrestne mere v drugih državah ne padijo toliko kot v ZDA. Če npr. v Evropi dobite večje donose, bodo investitorji prodajali dolarje in kupovali evre, bo relativna vrednost dolarja padla.
  • Posledica padajoče realne obrestne mere je tudi naraščanje cene zlata. Razlaga bi lahko bila, da nižji oportunitetni stroški naredijo sredstva brez rednih izplačil (npr. plemenite kovine) bolj zanimiva. Zlato je zanimivo predvsem v obdobju padajočih obrestnih mer, še posebej kadar centralne banke nižjo vrednost svoje valute zaradi kupovanja državnih obveznic. Plemenite kovine ohranjajo relativno vrednost, ko imajo obveznice negativen realni donos.
  • Ker pa naloga centralnih bank ni, da drži obrestne mere nizko kot zadnje čase, ampak stimuliranje ekonomije preko monetarne politike, spreminjanja obrestnih mer ali kvantitavnige sproščanja. Ker je centralna banka spustila obrestno mero na 0%, njihova ciljna inflacija pa je 2%, se je pričakovana inflacija dvignila na okoli 2%. Če bo inflacija na tem nivoju vztrajala nekaj časa, se bodo tudi obresti začele dvigatiS tem pa se bo okolje za investicije v tvegane naložbe poslabšalo in veliko vlagateljev bo prodalo tvegane naložbe. S tem bo nastal pristisk na cene delnic. Ker pa ima FED poleg mandata stabilnosti cen tudi mandat polne zaposlenosti, mora po končani recesiji najprej spodbujati zaposlenost in se ne more takoj začeti spopadati z morebitno povišano inflacijo. S tem lahko povzroči pregrevanje gospodarstva. Zato pustijo obrestno mero nespremenjeno, na pregrevanje gospodarstva pa vplivajo z drugimi ukrepi npr. kontroliranjem višine obrestne mere obveznic. S tem dosežejo, da realne obrestne mere ne rastejo preveč in prehitro ter tako destabilizirajo trge. Oblikovalci monetarne politike so bolj tolerantni na visoka pričakovanja inflacije kot pa na visoko trenutno ali nominalno obrestno mero.
  • Nizke realne obrestne mere podpirajo tvegane naložbe. Če trenutna ali nominalna obrestna mera zraste in inflacija ostane stabilna, bodo realne obrestne mere zrasle in to ne bi bilo dobro za delnice. Nasprotno, če ob stabilnih nominalnih obrestnih merah pričakovana inflacija raste, bodo realne obrestne mere padle in to bi spodbudilo rast cene delnic.
TNX-T10YIE_GLD_SPX_2022-01-13_11-51-50
Ko se ameriški dolar krepi, se dogajajo slabe stvari
  • Rast in padec ameriškega dolarja (USD) ima lahko precejšnje posledice na gospodarstvo in posledično na portfolio investitorja. Dolga obdobja krepitve dolarja lahko povzročajo gospodarske pretrese kot je bile npr. latinsko ameriška dolžniška kriza v 1980ih ali azijska kriza v 1990ih. Nasprotno pa dolgo obdobje padanja dolarja lahko povzroči krepitev trgov, kot je bilo to npr. med leti 2002 in 2007. Ko vrednost dolarja raste, se na trgih dogajajo slabe stvari. Ko vrednost dolarja pada, ljudje razmišljajo o ponovni rasti. Ko govorimo o amerškem dolarju, imamo pogosto v mislih indeks DXY. Indeks pomeni relativno vrednost dolarja glede na druge svetovne valute (euro 57,6%, japonski jen 13,6%, britanski funt 11,9%, kanadski dolar 9,1%, švedska krona 4,2% in švicarski frank 3,6%). 
DXY_2022-01-10_11-29-17
  • Ko je dolar stabilen tudi drugi macroekonomski faktorji, ki premikajo trge, pridejo do izraza. Šibek dolar je navadno dober za globalna tveganja. Finančni pogoji so bolj ohlapni in s tem je dolar bolj dostopen za mednarodne posle. Močan dolar je navadno slab za globalna tveganja. Finančni pogoji so ostrejši in zato zamenjate lokalno valuto dolar pod slabšimi pogoji. To še posebej vpliva na države, pri katerih je trgovanje in investiranje odvisne od dolarja. Okolli 40% trgovskih računov izdanih izven ZDA in več kot 60% denarnih rezerv centralnih bank je v dolarjih. Veliko držav in veliko korporacij, ki poslujejo izven ZDA se je zadolžilo v dolarjih. In ti dolgovi so short pozicije na dolar. Torej nekdo, ki ima 100 mio dolarjev posojila v dolarjih, bo teh 100 mio dolarjev nekega dne moral vrniti. Če domača valuta v tem času pade, bo moral ta nekdo v domači valuti zbrati več denrja, da bo vrnil teh 100 mio dolarjev. Torej je ta nekdo v slabšem položaju. V primerih podobnih izven-ameriških transakcij, se dolar lahko uporabi kot orožje proti državi in jo lahko finančno celo uniči. Zato so vse bolj pogosti pozivi k zamenjavi dolarja za druge valute. 
DXY_SPX_EZU_EEM_2022-01-10_11-39-14
  • DXY - U.S. Dollar Currency Index
  • SPX - S&P 500
  • EZU - MSCI Eurozone ETF
  • EEM - MSCI Emerging Index Fund
  • Eden od načinov, kako lahko gledamo na razmerje med dolarjem in trgi je skozi nasmeh dolarja (uporabljati ga je začel strateg Morgan Stanleya Stephen Li Jen). 
dollar smile
  • Dolar je močan v obdobju negotovosti in nizkega tveganja. To je bilo obdobje ob koncu 2015 in začetku 2016, ko je bila cena nafte na visokem nivoju in je oklestila dobičke podjetij. 
  • Dolar je šibek, ko imamo v svetu obdobja koordinirane rasti. Ostale valute z visoko beta vrednostjo, valute držav v razvoju, navadno prekašajo dolar. To je bilo obdobje v sredini 2016, ko so države vložile veliko truda v podporo gospodarski rasti, Kitajska npr. je je poslala v sistem velike količine dolga, FED pa je obljubljal dvig obrestnih mer. 
  • Druga stran dolarjevega nasmeška je vrnitev močnega dolarja. Takrat se pričakije, da bo rast v ZDA prekosila ostale države. To se je zgodilo ob koncu 2016, ko je bil dolar močan po zmagi Trumpa na predsedniških volitvah in ko je dal podporo domači ekonomiji. 
  • Gibanje razmerja med indeksoma ekonomij v razvoju MSCI in S&P 500 je bilo precej skladno z gibanjem dolarja. Delnice držav v razvoju navadno presegajo donosnost ko je dolar šibek. Ob šibkem dolarju države v razvoju prehitevajo razvite države, še posebej ZDA. Na nasprotni strani pa so države po svetu med 2010 in 2020 rasle počasneje z nizko inflacijo, ko je bil dolar v trendu navzgor. V tem obdobju so trgi v ZDA rasli hitreje kot v državah v razvoju. Rasti so veliko prispevala tehnološka podjetja. Tuj kapital, ki je pritekal v rastoče delnice ter višje obresti na obveznice v ZDA v primerjavi z Evropo, je še utrdil rast dolarja. 
  • Leta 2008 je bila oster skok dolarja. Dolar je takrat odigral vlogo varnega zavetja, kljub temu, da so bile ZDA epicenter krize. 
  • Cene surovin so pogosto podane v dolarjih. Ko je dolar močan, so cene surovin v lokalnih valutah dražje.To ima negativen vpliv na povpraševanje. Ko dolar pade, tudi cene surovin v lokalnih valutah padejo, kar poveča zanimanje zanje. 
  • Krepitev dolarja pogosto pomeni zategovanje finančnih pogojev. Za ZDA je dobro, če je dolar raste, kar pomeni dobro ekonomsko kondicijo ZDA, vendar pa postavi v slab položaj države, ki so odvisne od poceni zadolževanja v dolarjih. 
  • Če je dolar visoko in je stabilen, se večina udeležencev na trgih lahko prilagodi. Hitre spremembe vrednosti dolarja tako navzgor kot tudi navzdol imajo prav tako lahko negativne posledice.