Vir: https://www.federalreserve.gov/monetarypolicy/files/fomcprojtabl20211215.pdf
Visok dolg in monetizacija dolga
Tiskanje denarja in kupovanje dolga sta pripeljala obresti tako nizko, da kupovati obveznic nima smisla
Koliko let potrebuje neka investicija v obveznice, gotovino ali delnice, da se povrne? Za gotovino med 100 let in nikoli, za obveznice med 50 let in nikoli in za delnice do 25 let
Da nekdo dolg kupi, ga mora nekdo prodati; kaj, če bi tisti nekdo začel dolg prodajati, ker si ga ne želi več imeti
Delež finančnih sredstev v primerjavi z realnimi je visok
V takšnih časih je nemogoče varčevati v gotovini
Ameriški republikanci so bolj desno usmerjeni in demokrati so bolj levo usmerjeni, razlika je velika
Trošenje vlade se bo povečalo; davki se bodo dvignili, toda to še vedno ne bo dovolj za pokritje vseh izdatkov
Od leta 1500 si sledijo nizozemski, britanski in ameriški imperiji, ameriškega že lovi kitajski
Kaj je inflacija? Invsetopedia o inflaciji piše naslednje: Inflacija je upad kupne moči določene valute skozi čas. Upad kupne moči se kaže kot povprečna rast cen košarice izbranih izdelkov in storitev na trgu skozi čas.
- Inflacija je stopnja, pri kateri vrednost valute pada in posledično splošna raven cen izdelkov in storitev raste. To pomeni, da boste jutri za enak znesek lahko kupili manj blaga in storitev. V šoli so nas učili, da se cena na trgu oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Kjer se srečata pponudba in povpraševanje, se oblikuje cena. Če se ponudba poveča, se cena zniža in obratno. Če se povpraševanje poveča, se cena poveča in obratno. Torej, cena na trgu vedno najde ravnotežje. Ko ravnotežje pporušimo, lahko se to zgodi na strani ponudbe ali pa na strani povpraševanja, se cena spremeni. Če se spremeni navzgor to imenujemo inflacija, če pa navzdol pa to imenujemo deflacija. Ampak nekaj mora porušiti to ravnotežje. Lahko so to motnje v nabavnih verigah ali pa povečanje razpoložljivega dohodka ljudi. Lahko se zgodi tudi oboje hkrati, ali pa je eno posledica drugega. Kar se dogaja zadnje čase je posledica povečanega razpoložljivega dohodka ljudi, kar posledično vpliva tudi na prekinitve v dobavnih verigah.
- Inflacija je za prebivalce lahko pozitivna ali negativna, odvisno od posameznika. Za lastnika premoženja (nepremeičnine, plemenite kovine,...) je inflacija lahko dobrodošla. Za tiste, ki varčujejo v valuti pa inflacije niso veseli, ker inflacija znižuje vrednost njihove valute. Inflacija se ne odraža vedno samo v povišanju cen življenjskih potrebščin, ampak tudi v povečanju cen ostalih dobrin. Vrednost valute se zniža v primerjavi z vrednostjo nepremičnin, plemenitih kovin in delnic. Ali drugače povedano, cene navedenih dobrin rastejo.
- V idealnih pogojih se pričakuje nizka inflacija, ki do določene mere pospešuje potrošnjo in odvrača ljudi od varčevanja ter tako omogoči gospodarsko rast. Evropska centralna banka ima to mejo postavljeno pri 2%. Prav tako FED. Zakaj ravno 2%? Nimam pojma zakaj, vem pa, da je vsaka, tudi 2% inflacija, previsoka. Zakaj sploh potrebujemo inflacijo? Zato da ne varčujemo ampak zapravljamo? Če se vam danes pokvari hladilnik, boste danes kupili novega. Verjetno ne boste čakali eno leto, da ga boste dobili 50 EUR ceneje. To verjetno ni razlog. Banke so vsekakor vesele inflacije. Ko je višja inflacija, so tudi obresti, po katerih vam posodijo denar, višje. S tem, da za vaše vloge na ta račun ne dobite višjih obresti. Tudi država ima nekaj od tega, ker pri višjih cenah pobere več davka.
Tisti, ki ima od te inflacije najmanj, smo mi, ki varčujemo v valuti. Zato pa gredo vrednosti nepremičnin, plemenitih kovin, kripto valut, delnic, umetniških del in še česa v nebo.
Ichimoku Kinko hyo je orodje tehnične analize finančnih trgov. Njegov oče je Goichi Hosoda, direktor ekonomskega oddelka japonskega časopisa Miyako. V tistem času je bil Miyako zelo osredotočen na analize trgov in njegova kolumna je bila med tržnimi analitiki zelo priljubljena. S finančnimi trgi pa se je Goichi Hosoda srečal že prej. Z analizami in trgovanjem na finančnih trgih je začel že pri 12 letih in bil od takrat uspešen analitik.
Svojo prvo kolumno je leta 1935 objavil prav v časopisu Miyako pod imenom Shinto Tenkan Sen. Grafi in kalkulacije so ostale skrivnost. Kmalu so ga analitiki začeli spraševati na kakšen način pride do svojih zaklučkov in ga prosili, da jim razkrije skrivnosti analiziranja. Leta 1950 se je odločil, da bo to skrivnost razkril 3 ljudem ob dogovoru, da tehnike ne bodo razkrili naslednjih 10 let. Eden od njih je bil predsednik večjega sklada na Japonskem, ostala dva sta neznana.
Okoli 20 let kasneje je na Japonskem uradno izšlo 7 knjig, ki so govorile o analiziranju finančnih trgov s pomočjo tehnike Ichimoku Kinko Hyo. Tako je znanje začelo pronicati v javnost, kar je povzročilo pravi Ichimoku Kinko Hyo bum. Po desetletjih testiranja je ta tehnika osvojila tudi svet. Od sedmih knjig je mogoče kupiti samo štiri, ostale tri so dosegljive v njihovi narodni knjižnici in jih je mogoče brati, vendar ne tudi kupiti.
Ichimoku Kinko Hyo je bil izumljen leta 1935. V tistem obdobju ni bilo na voljo veliko tehnik tehnične analize finančnih inštrumentov. Japonski svečniki so bili uporabljeni že veliko prej, v sredini 18. stol. Stohastiki so prišli v uporabo v 1950ih, drseča povprečja v 1960ih, večina orodij pa šele v 1970ih in 1980ih.
Dolgoletna uporaba orodja Ichimoku Kinko Hyo kot orodja za tehnično analizo je pokazala učinkovitost tega ordja, ki se danes uporablja na različnih tgih po celem svetu.
Goichi Hosoda (Vir: internet)