Cene surove nafte in bencina
Cena nafta - bencin

Graf prikazuje povezavo med ceno nafte brent in ceno neosvinčenega bencina 95 na črpalkah v času, ko je bila cena pogonskih goriv regulirana. Podatki na https://www.gov.si/teme/cene-naftnih-derivatov/ so za obdobje med 4.1.2007 in 8.9.2022, s 1.10.2020 pa je začela veljati deregulacija naftnih derivatov. Najnižje in najvišje cene bencina sovpadajo z najnižjimi in najvišjimi cenami surove nafte na svetovnih trgih. Ampak zanimivo je, da cena bencina pri vsakem naslednjem nižjem ali enakem vrhu cene surove nafte, dosega višje cene, prav tako tudi pri zadnji najnižji cene nafte tik pred regulacijo cen.

Zakaj takšna inflacija?

Zakaj je takšna razlika v stopnji inflacije med Nemčijo in Japonsko? Ali Japonci ne živijo v istem filmu kot mi? Ali na Japonskem ne dobivajo nafte iz istih držav kot Evropa? Japonska nima problemov z dobavnimi verigami? Mogoče, ker je Japonska daleč in čisto na drugem koncu sveta. Stopnja inflacije v območju evra ni dosti drugačna, je samo nekaj desetink višja. Primer Nemčije sem vzel zato, ker podatki zajemajo daljše časovno obdobje.

Inflacija v Nemčiji

Inflacija v Nemčiji (vir: tradingeconomics.com)

Inflacija Japonska

Inflacija na Japonskem (vir: tradingeconomics.com)

Kaj pa potem Švica? Švica ni daleč in čisto na drugem koncu sveta. Med Nemčijo in Švico je samo ena navidezna črta, ki ju ločuje pa vendar je inflacija v Švici veliko nižja. V Švico celo blago prihaja skozi ista pristanišča kot za druge evropske trge.  

inflacija Svica

Inflacija v Švici (vir: tradingeconomics.com)

Reflation
  • Reflation is not inflation. Reflation is primarily about economic growth, of which inflation may play a part and reflation is more than just a rebound off low growth. The economy should reflate beyond the trend levels that existed before a slowdown took hold. Inflation can occur during periods of reflation, prices can rise if the economy is rebounding, but we should maintain a clear distinction between the two. You can also have periods of inflation during which there is no economic growth. If prices are rising in the absence of growth, than reflation may never occur because margins are getting squeezed from the outset. 
  • When the dollar is heading lower, commodities are usually heading higher. When we are talking about economic growth in general, that would mean a gross domestic product (GDP) is rising. And because GDP is lagging data set, risk assets will already make their move by the time of the data release. Therefore you should look at commodities like crude oil, copper and iron ore futures on the Chinese markers as well as Baltic Freight Index which should benefit from reflation. Cyclical stocks, in particular, the early cyclicals such as basic resources and miners should start outperforming growth stocks. We would look for mining stocks and heavy industry to start outperforming. Banks should also outperform because a rebounding economy should offer more opportunities for lending. 
  • Yields are expected to rise as growth picks up and longer-dated yields are expected to rise more than shorter-yields. Bank stocks will benefit from a steepening of the yield curve. The rise in longer-dated yields is often led by a rise in inflation expectations, and this is where we start to see the overlap between inflation and reflation. 
  • When we have true reflation, emerging markets can still outperform even if yields, particularly, dollar-based yields are rising because the economic growth more than offsets the increase in the cost of capital. 
  • But weaker dollar does not always mean growth. A weaker dollar helps to loosen global financial conditions, making it easier for dolla debtors to service and repay their debts. But what if commodities start to rise before growth has started or if yields start to rise too quickly, tutting up the cost of capital at a pace which is faster than the rebound in growth?
Kvantitativno sproščanje
Kvantitativno sproščanje (QE) je nakupovanje finančnih inštrumentov (delnic, obveznic) na sekundarnem trgu. To izvajajo centralne banke navadno v naprej določenem znesku in v naprej določenem časovnem obdobju. Namen je napolniti denarni sistem z novimi likvidnimi sredstvi v podporo investicijam in posojanju. Pred globalno finančno krizo leta 2008 so bile obrestne mere primarno orodje za stabiliziranje ekonomije. Od 2008 pa je tudi QE postalo alternativno in široko uporabljeno orodje za nižanje obrestnih mer preko kupovanja obveznic. Centralne banke kupujejo različne finančne inštrumente: državne obveznice, podjetniške obveznice, nepremičnine, delnice,... Ko centralne banke kupijo te dobrine, se njihova bilanca stanja poveča, razen če starejši inštrumenti zapadajo hitreje kot pa jih banka centralna kupuje. 
Obrestne mere na obveznice naj bi ob kupovanju obveznic padle, ko jih centralna banka kupuje. V bistvu so obrestne mere takrat ostale nespremnjene ali pa so celo zrasle, kar je pomenilo, da je cena obveznic padla. To je bil popolnoma nasproten rezultat od pričakovanega. Verjetno je v ozadju bolj sentiment invstitorjev kot pa prava mehanika. Ko je ekonomija v težavah, obresti navadno padejo. Pomeni, da se gospodarska rast umirja. Kot odgovor se centralne banke odločijo za posredovanje s kvantitavnim sproščanjem in to tudi objavijo. Investitorji na podlagi napovedi pogosto začnejo s kupovanjem obveznic preden centralna banka začne dejansko izvajati program. Do dneva, ko centralna banka začne s programom, je navadno obrestna mera že dosegla najnižjo vrednost in razpoloženje se izboljša, kar pomeni, da so obrestne mere spet na poti navzgor. 
Ko je leta 2017 FED oznanil, da bo prenehal z nakupovanjem in bo začel zmanjševati mesečne nakupe obveznic ter kasneje s prenehanjem in zaključitvijo QE programa, so obrestne mere padle in cene obveznic pridobile na vrednosti. Investitorji so se tako pozicionirali za konec nakupovalnega QE programa.
TNX_QE_2022-01-13_10-38-12
  • - QE1 december 2008 do junij 2010
  • - QU2 november 2010 do junij 2011
  • - Operation Twist september 2011 do december 2012
  • - QE3 september 2012 do december 2012
  • - QE4 januar 2013 do oktober 2014
  • - QE20 marec 2020 do marec 2022??
Nominalna in realna obrestna mera
  • Veliko ljudi je osredotočenih samo na gibanja na delniških trgih. Delniški trg je samo mnjša sestrična obvezniškega trga. Pogled na obvezniške trge nam pove kaj se dogaja pod pokrovom.
  • Donos (obresti) vsake investicije je zaslužek v določenem časovnem obdobju, najpogosteje je to leto. Torej, če kupimo ameriške državne obveznice za 10.000 USD z 4,5% obrestno mero pomeni, da je donos na to obveznico 4,5%. Pričakovan donos je torej 450 USD ali 4,5% letno ((450 / 10.000)*100 = 4,5%). To je nominalna obrestna mera in se do zapadlosti obveznice ne spremeni. Nominalna obrestna mera je obrestna mera kupona ali obrestna mera obveznice. V nekem času pred zapadlostjo obveznice vlagatelje začne skrbeti stanje v državi in predvidevajo, da država ob zapadlosti ne bo zmožna poplačati 10.000 USD dolga. Predvidevajmo, da bo cena obveznice padla iz 10.000 USD na 9.000 USD. V tem primeru obrestna mera ne bo več 4,5% ampak se zviša na 5% ((450 / 9,000)*100 = 5%). Obrestna mera, ki upošteva trenutno ceno obveznice je trenutna obrestna mera. Nekateri trenutno obrestno mero imenujejo tudi nominalna obrestna mera.
  • Realna obrestna mera upošteva tudi inflacijo. Lahko tudi rečemo, da nam nominalna obrestna mera ne pove kaj dosti. Realna obrestna mera je pomembnejša, ker upošteva tudi stanje v ekonomiji. Če ob predpostavki, da bo pričakovana inflacija v naslednjem obdobju 2%, nadaljujemo z zgornjim primerom. Nominalna obrestna mera je 4,5%, pričakovana inflacija je 2%, torej je realna obrestna mera 2,5%. Realna obrestna mera nam pove kakšen je naš donos glede na gospodarsko rast. Realna obrestna mera je pomemben podatek ker nam pove, koliko dolžniški trg zaupa finančni kondiciji izdajatelja in tudi širšemu okolju ekonomije. Trnutno so obrestne mere zgodovinsko na najnižjih vrednostih, torej nominalne obrestne mere. Če pogledamo realne obrestne mere so celo negativne. Obresti na 10 letno državno ameriško obveznico je okoli 1,75%, pričakovana inflacija pa je okoli 2,5%. Torej so obresti -0,75%. Kljub temu to pomeni, da so ameriške državne obveznice še vedno zelo zaželjene v finančnem svetu, čeprav ti realno gledano ne prinašajo donosa. Realno celo izgubljaš denar, če vanje investiraš. Ameriške državne obveznice se smatrajo kot varna naložba. Obveznice se pogosto uporabljajo kot zavarovanje za bolj tvegane naložbe.
TNX-T10YIE_REALY_2022-01-13_11-42-27
  • Razlog za to, kar se zadnje čase dogaja na delniških trgih, lahko iščemu tudi v negativnih realnih obrestnih merah. Ker so na obvezniških trgih slabi donosi, se veliko denarja prelije na delniške trge, kjer podjetja objavljajo dobre rezultate. Drugi razlog je, da nizke obrestne mere za seboj potegnejo tudi diskontno obrestno mero. To je obrestna mera, s katero analitiki določajo sedanjo vrednost v dobičkih podjetij v prihodnosti. Z nizkimi obrestnimi merami se v prihodnost projecirani dobički podjetij zvišajo in s tem tudi cena delnice.
  • Zelo pomembno je tudi, da to oslabi dolar (USD), če predpostavimo, da obrestne mere v drugih državah ne padijo toliko kot v ZDA. Če npr. v Evropi dobite večje donose, bodo investitorji prodajali dolarje in kupovali evre, bo relativna vrednost dolarja padla.
  • Posledica padajoče realne obrestne mere je tudi naraščanje cene zlata. Razlaga bi lahko bila, da nižji oportunitetni stroški naredijo sredstva brez rednih izplačil (npr. plemenite kovine) bolj zanimiva. Zlato je zanimivo predvsem v obdobju padajočih obrestnih mer, še posebej kadar centralne banke nižjo vrednost svoje valute zaradi kupovanja državnih obveznic. Plemenite kovine ohranjajo relativno vrednost, ko imajo obveznice negativen realni donos.
  • Ker pa naloga centralnih bank ni, da drži obrestne mere nizko kot zadnje čase, ampak stimuliranje ekonomije preko monetarne politike, spreminjanja obrestnih mer ali kvantitavnige sproščanja. Ker je centralna banka spustila obrestno mero na 0%, njihova ciljna inflacija pa je 2%, se je pričakovana inflacija dvignila na okoli 2%. Če bo inflacija na tem nivoju vztrajala nekaj časa, se bodo tudi obresti začele dvigatiS tem pa se bo okolje za investicije v tvegane naložbe poslabšalo in veliko vlagateljev bo prodalo tvegane naložbe. S tem bo nastal pristisk na cene delnic. Ker pa ima FED poleg mandata stabilnosti cen tudi mandat polne zaposlenosti, mora po končani recesiji najprej spodbujati zaposlenost in se ne more takoj začeti spopadati z morebitno povišano inflacijo. S tem lahko povzroči pregrevanje gospodarstva. Zato pustijo obrestno mero nespremenjeno, na pregrevanje gospodarstva pa vplivajo z drugimi ukrepi npr. kontroliranjem višine obrestne mere obveznic. S tem dosežejo, da realne obrestne mere ne rastejo preveč in prehitro ter tako destabilizirajo trge. Oblikovalci monetarne politike so bolj tolerantni na visoka pričakovanja inflacije kot pa na visoko trenutno ali nominalno obrestno mero.
  • Nizke realne obrestne mere podpirajo tvegane naložbe. Če trenutna ali nominalna obrestna mera zraste in inflacija ostane stabilna, bodo realne obrestne mere zrasle in to ne bi bilo dobro za delnice. Nasprotno, če ob stabilnih nominalnih obrestnih merah pričakovana inflacija raste, bodo realne obrestne mere padle in to bi spodbudilo rast cene delnic.
TNX-T10YIE_GLD_SPX_2022-01-13_11-51-50
Ko se ameriški dolar krepi, se dogajajo slabe stvari
  • Rast in padec ameriškega dolarja (USD) ima lahko precejšnje posledice na gospodarstvo in posledično na portfolio investitorja. Dolga obdobja krepitve dolarja lahko povzročajo gospodarske pretrese kot je bile npr. latinsko ameriška dolžniška kriza v 1980ih ali azijska kriza v 1990ih. Nasprotno pa dolgo obdobje padanja dolarja lahko povzroči krepitev trgov, kot je bilo to npr. med leti 2002 in 2007. Ko vrednost dolarja raste, se na trgih dogajajo slabe stvari. Ko vrednost dolarja pada, ljudje razmišljajo o ponovni rasti. Ko govorimo o amerškem dolarju, imamo pogosto v mislih indeks DXY. Indeks pomeni relativno vrednost dolarja glede na druge svetovne valute (euro 57,6%, japonski jen 13,6%, britanski funt 11,9%, kanadski dolar 9,1%, švedska krona 4,2% in švicarski frank 3,6%). 
DXY_2022-01-10_11-29-17
  • Ko je dolar stabilen tudi drugi macroekonomski faktorji, ki premikajo trge, pridejo do izraza. Šibek dolar je navadno dober za globalna tveganja. Finančni pogoji so bolj ohlapni in s tem je dolar bolj dostopen za mednarodne posle. Močan dolar je navadno slab za globalna tveganja. Finančni pogoji so ostrejši in zato zamenjate lokalno valuto dolar pod slabšimi pogoji. To še posebej vpliva na države, pri katerih je trgovanje in investiranje odvisne od dolarja. Okolli 40% trgovskih računov izdanih izven ZDA in več kot 60% denarnih rezerv centralnih bank je v dolarjih. Veliko držav in veliko korporacij, ki poslujejo izven ZDA se je zadolžilo v dolarjih. In ti dolgovi so short pozicije na dolar. Torej nekdo, ki ima 100 mio dolarjev posojila v dolarjih, bo teh 100 mio dolarjev nekega dne moral vrniti. Če domača valuta v tem času pade, bo moral ta nekdo v domači valuti zbrati več denrja, da bo vrnil teh 100 mio dolarjev. Torej je ta nekdo v slabšem položaju. V primerih podobnih izven-ameriških transakcij, se dolar lahko uporabi kot orožje proti državi in jo lahko finančno celo uniči. Zato so vse bolj pogosti pozivi k zamenjavi dolarja za druge valute. 
DXY_SPX_EZU_EEM_2022-01-10_11-39-14
  • DXY - U.S. Dollar Currency Index
  • SPX - S&P 500
  • EZU - MSCI Eurozone ETF
  • EEM - MSCI Emerging Index Fund
  • Eden od načinov, kako lahko gledamo na razmerje med dolarjem in trgi je skozi nasmeh dolarja (uporabljati ga je začel strateg Morgan Stanleya Stephen Li Jen). 
dollar smile
  • Dolar je močan v obdobju negotovosti in nizkega tveganja. To je bilo obdobje ob koncu 2015 in začetku 2016, ko je bila cena nafte na visokem nivoju in je oklestila dobičke podjetij. 
  • Dolar je šibek, ko imamo v svetu obdobja koordinirane rasti. Ostale valute z visoko beta vrednostjo, valute držav v razvoju, navadno prekašajo dolar. To je bilo obdobje v sredini 2016, ko so države vložile veliko truda v podporo gospodarski rasti, Kitajska npr. je je poslala v sistem velike količine dolga, FED pa je obljubljal dvig obrestnih mer. 
  • Druga stran dolarjevega nasmeška je vrnitev močnega dolarja. Takrat se pričakije, da bo rast v ZDA prekosila ostale države. To se je zgodilo ob koncu 2016, ko je bil dolar močan po zmagi Trumpa na predsedniških volitvah in ko je dal podporo domači ekonomiji. 
  • Gibanje razmerja med indeksoma ekonomij v razvoju MSCI in S&P 500 je bilo precej skladno z gibanjem dolarja. Delnice držav v razvoju navadno presegajo donosnost ko je dolar šibek. Ob šibkem dolarju države v razvoju prehitevajo razvite države, še posebej ZDA. Na nasprotni strani pa so države po svetu med 2010 in 2020 rasle počasneje z nizko inflacijo, ko je bil dolar v trendu navzgor. V tem obdobju so trgi v ZDA rasli hitreje kot v državah v razvoju. Rasti so veliko prispevala tehnološka podjetja. Tuj kapital, ki je pritekal v rastoče delnice ter višje obresti na obveznice v ZDA v primerjavi z Evropo, je še utrdil rast dolarja. 
  • Leta 2008 je bila oster skok dolarja. Dolar je takrat odigral vlogo varnega zavetja, kljub temu, da so bile ZDA epicenter krize. 
  • Cene surovin so pogosto podane v dolarjih. Ko je dolar močan, so cene surovin v lokalnih valutah dražje.To ima negativen vpliv na povpraševanje. Ko dolar pade, tudi cene surovin v lokalnih valutah padejo, kar poveča zanimanje zanje. 
  • Krepitev dolarja pogosto pomeni zategovanje finančnih pogojev. Za ZDA je dobro, če je dolar raste, kar pomeni dobro ekonomsko kondicijo ZDA, vendar pa postavi v slab položaj države, ki so odvisne od poceni zadolževanja v dolarjih. 
  • Če je dolar visoko in je stabilen, se večina udeležencev na trgih lahko prilagodi. Hitre spremembe vrednosti dolarja tako navzgor kot tudi navzdol imajo prav tako lahko negativne posledice.
Jared Dillian in Peter Atwater
  • Kaj ustavi pretok denarja iz obvezniških trgov v delniške? En razlog za ta pretok je v inflaciji, drugi razlog je ta, da vedno več ljudi prodaja obveznice in beži iz gotovine ter investira v delnice. To povzroča pritisk na obresti, ker zaradi vedno nižjih obresti dolžniški instrumenti niso več zanimivi za investitorje.
  • FED bo leta 2022 dvignil obrestne mere vsaj 4 krat. Obrestna mera se bo dvignila na 2% in bo močno obrnila obrestno krivuljo. In ko imamo enkrat obrnjeno krivuljo, ura začne odštevati. Za tem imamo med nič in osemnajst mesecev, da nas doleti recesija.
  • Takoj ko bo Powel priznal, da imflacija ni prehodna, bo postala prehodna.
  • Kaj, če bi bila obrestna mera merilo zaupanja v FED in centralne banke na splošno? Če pogledamo nazaj v 1980ta leta zaupanja v centralne banke, da se spopadejo z inflacijo, skoraj ni bilo. Takrat so obrestne zrasle enormno. Od takrat naprej pa vidimo kako zaupanje raste. Ko imamo CPI pri 6,8% in obresti na 10 letno obveznico pri 1,5%, nam trg pravi, da bo FED uspešen pri znižanju inflacije v nekem obdobju.
  • 75% vseh opcij, s katerimi se trguje na NASDAQu je Teslinih. 
Ekonomska projekcija FED december 2021
Vir: https://www.federalreserve.gov/monetarypolicy/files/fomcprojtabl20211215.pdf

Vir: https://www.federalreserve.gov/monetarypolicy/files/fomcprojtabl20211215.pdf

Kaj je inflacija

Kaj je inflacija? Invsetopedia o inflaciji piše naslednje: Inflacija je upad kupne moči določene valute skozi čas. Upad kupne moči se kaže kot povprečna rast cen košarice izbranih izdelkov in storitev na trgu skozi čas.

- Inflacija je stopnja, pri kateri vrednost valute pada in posledično splošna raven cen izdelkov in storitev raste. To pomeni, da boste jutri za enak znesek lahko kupili manj blaga in storitev. V šoli so nas učili, da se cena na trgu oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Kjer se srečata pponudba in povpraševanje, se oblikuje cena. Če se ponudba poveča, se cena zniža in obratno. Če se povpraševanje poveča, se cena poveča in obratno. Torej, cena na trgu vedno najde ravnotežje. Ko ravnotežje pporušimo, lahko se to zgodi na strani ponudbe ali pa na strani povpraševanja, se cena spremeni. Če se spremeni navzgor to imenujemo inflacija, če pa navzdol pa to imenujemo deflacija. Ampak nekaj mora porušiti to ravnotežje. Lahko so to motnje v nabavnih verigah ali pa povečanje razpoložljivega dohodka ljudi. Lahko se zgodi tudi oboje hkrati, ali pa je eno posledica drugega. Kar se dogaja zadnje čase je posledica povečanega razpoložljivega dohodka ljudi, kar posledično vpliva tudi na prekinitve v dobavnih verigah.

- Inflacija je za prebivalce lahko pozitivna ali negativna, odvisno od posameznika. Za lastnika premoženja (nepremeičnine, plemenite kovine,...) je inflacija lahko dobrodošla. Za tiste, ki varčujejo v valuti pa inflacije niso veseli, ker inflacija znižuje vrednost njihove valute. Inflacija se ne odraža vedno samo v povišanju cen življenjskih potrebščin, ampak tudi v povečanju cen ostalih dobrin. Vrednost valute se zniža v primerjavi z vrednostjo nepremičnin, plemenitih kovin in delnic. Ali drugače povedano, cene navedenih dobrin rastejo. 

- V idealnih pogojih se pričakuje nizka inflacija, ki do določene mere pospešuje potrošnjo in odvrača ljudi od varčevanja ter tako omogoči gospodarsko rast. Evropska centralna banka ima to mejo postavljeno pri 2%. Prav tako FED. Zakaj ravno 2%? Nimam pojma zakaj, vem pa, da je vsaka, tudi 2% inflacija, previsoka. Zakaj sploh potrebujemo inflacijo? Zato da ne varčujemo ampak zapravljamo? Če se vam danes pokvari hladilnik, boste danes kupili novega. Verjetno ne boste čakali eno leto, da ga boste dobili 50 EUR ceneje. To verjetno ni razlog. Banke so vsekakor vesele inflacije. Ko je višja inflacija, so tudi obresti, po katerih vam posodijo denar, višje. S tem, da za vaše vloge na ta račun ne dobite višjih obresti. Tudi država ima nekaj od tega, ker pri višjih cenah pobere več davka. 

Tisti, ki ima od te inflacije najmanj, smo mi, ki varčujemo v valuti. Zato pa gredo vrednosti nepremičnin, plemenitih kovin, kripto valut, delnic, umetniških del in še česa v nebo.