Nominalna in realna obrestna mera
  • Veliko ljudi je osredotočenih samo na gibanja na delniških trgih. Delniški trg je samo mnjša sestrična obvezniškega trga. Pogled na obvezniške trge nam pove kaj se dogaja pod pokrovom.
  • Donos (obresti) vsake investicije je zaslužek v določenem časovnem obdobju, najpogosteje je to leto. Torej, če kupimo ameriške državne obveznice za 10.000 USD z 4,5% obrestno mero pomeni, da je donos na to obveznico 4,5%. Pričakovan donos je torej 450 USD ali 4,5% letno ((450 / 10.000)*100 = 4,5%). To je nominalna obrestna mera in se do zapadlosti obveznice ne spremeni. Nominalna obrestna mera je obrestna mera kupona ali obrestna mera obveznice. V nekem času pred zapadlostjo obveznice vlagatelje začne skrbeti stanje v državi in predvidevajo, da država ob zapadlosti ne bo zmožna poplačati 10.000 USD dolga. Predvidevajmo, da bo cena obveznice padla iz 10.000 USD na 9.000 USD. V tem primeru obrestna mera ne bo več 4,5% ampak se zviša na 5% ((450 / 9,000)*100 = 5%). Obrestna mera, ki upošteva trenutno ceno obveznice je trenutna obrestna mera. Nekateri trenutno obrestno mero imenujejo tudi nominalna obrestna mera.
  • Realna obrestna mera upošteva tudi inflacijo. Lahko tudi rečemo, da nam nominalna obrestna mera ne pove kaj dosti. Realna obrestna mera je pomembnejša, ker upošteva tudi stanje v ekonomiji. Če ob predpostavki, da bo pričakovana inflacija v naslednjem obdobju 2%, nadaljujemo z zgornjim primerom. Nominalna obrestna mera je 4,5%, pričakovana inflacija je 2%, torej je realna obrestna mera 2,5%. Realna obrestna mera nam pove kakšen je naš donos glede na gospodarsko rast. Realna obrestna mera je pomemben podatek ker nam pove, koliko dolžniški trg zaupa finančni kondiciji izdajatelja in tudi širšemu okolju ekonomije. Trnutno so obrestne mere zgodovinsko na najnižjih vrednostih, torej nominalne obrestne mere. Če pogledamo realne obrestne mere so celo negativne. Obresti na 10 letno državno ameriško obveznico je okoli 1,75%, pričakovana inflacija pa je okoli 2,5%. Torej so obresti -0,75%. Kljub temu to pomeni, da so ameriške državne obveznice še vedno zelo zaželjene v finančnem svetu, čeprav ti realno gledano ne prinašajo donosa. Realno celo izgubljaš denar, če vanje investiraš. Ameriške državne obveznice se smatrajo kot varna naložba. Obveznice se pogosto uporabljajo kot zavarovanje za bolj tvegane naložbe.
TNX-T10YIE_REALY_2022-01-13_11-42-27
  • Razlog za to, kar se zadnje čase dogaja na delniških trgih, lahko iščemu tudi v negativnih realnih obrestnih merah. Ker so na obvezniških trgih slabi donosi, se veliko denarja prelije na delniške trge, kjer podjetja objavljajo dobre rezultate. Drugi razlog je, da nizke obrestne mere za seboj potegnejo tudi diskontno obrestno mero. To je obrestna mera, s katero analitiki določajo sedanjo vrednost v dobičkih podjetij v prihodnosti. Z nizkimi obrestnimi merami se v prihodnost projecirani dobički podjetij zvišajo in s tem tudi cena delnice.
  • Zelo pomembno je tudi, da to oslabi dolar (USD), če predpostavimo, da obrestne mere v drugih državah ne padijo toliko kot v ZDA. Če npr. v Evropi dobite večje donose, bodo investitorji prodajali dolarje in kupovali evre, bo relativna vrednost dolarja padla.
  • Posledica padajoče realne obrestne mere je tudi naraščanje cene zlata. Razlaga bi lahko bila, da nižji oportunitetni stroški naredijo sredstva brez rednih izplačil (npr. plemenite kovine) bolj zanimiva. Zlato je zanimivo predvsem v obdobju padajočih obrestnih mer, še posebej kadar centralne banke nižjo vrednost svoje valute zaradi kupovanja državnih obveznic. Plemenite kovine ohranjajo relativno vrednost, ko imajo obveznice negativen realni donos.
  • Ker pa naloga centralnih bank ni, da drži obrestne mere nizko kot zadnje čase, ampak stimuliranje ekonomije preko monetarne politike, spreminjanja obrestnih mer ali kvantitavnige sproščanja. Ker je centralna banka spustila obrestno mero na 0%, njihova ciljna inflacija pa je 2%, se je pričakovana inflacija dvignila na okoli 2%. Če bo inflacija na tem nivoju vztrajala nekaj časa, se bodo tudi obresti začele dvigatiS tem pa se bo okolje za investicije v tvegane naložbe poslabšalo in veliko vlagateljev bo prodalo tvegane naložbe. S tem bo nastal pristisk na cene delnic. Ker pa ima FED poleg mandata stabilnosti cen tudi mandat polne zaposlenosti, mora po končani recesiji najprej spodbujati zaposlenost in se ne more takoj začeti spopadati z morebitno povišano inflacijo. S tem lahko povzroči pregrevanje gospodarstva. Zato pustijo obrestno mero nespremenjeno, na pregrevanje gospodarstva pa vplivajo z drugimi ukrepi npr. kontroliranjem višine obrestne mere obveznic. S tem dosežejo, da realne obrestne mere ne rastejo preveč in prehitro ter tako destabilizirajo trge. Oblikovalci monetarne politike so bolj tolerantni na visoka pričakovanja inflacije kot pa na visoko trenutno ali nominalno obrestno mero.
  • Nizke realne obrestne mere podpirajo tvegane naložbe. Če trenutna ali nominalna obrestna mera zraste in inflacija ostane stabilna, bodo realne obrestne mere zrasle in to ne bi bilo dobro za delnice. Nasprotno, če ob stabilnih nominalnih obrestnih merah pričakovana inflacija raste, bodo realne obrestne mere padle in to bi spodbudilo rast cene delnic.
TNX-T10YIE_GLD_SPX_2022-01-13_11-51-50