Archive for July, 2015

Caravan, hotel iz mini hiš

Hotel, vsaj imenujejo ga tako, se nahaja v Portlandu (Oregon, ZDA). Je precej unikaten in eden redkih hotelov te vrste na svetu. V bistvu je to zbirka šestih mini hiš površine med 8 in 16 kvadratnih metrov, ki so namenjene namestitvi gostov. Vse hiše so izdelali lokalni graditelji. Vsaka hiša je zgodba zase, ki razkriva graditeljev smisel za oblikovanje in ureditev bivalnega okolja. Za nočitev v eni takih hiš boste odšteli od 145 ameriških dolarjev naprej.

THHotel1

THHotel2

THHotel3

THHotel4

THHotel4

THHotel6

THHotel5

THHotel7

Najdeno na tinyhousehotel.com

 

Komunizem v baltskih državah (3. del)

V državah, ki so jih zasedli komunisti in prišli na oblast, je genocidu običajno sledil tudi kulturni umor. To se je zgodilo tudi v baltskih državah. Na obletnico nacistično-komunističnega sporazuma, je partijski časopis v Estoniji objavil, da se je vlada odločila, da bo iz prdaje vzela vso anti-sovjetsko, opravljivo in hujskaško literaturo, literaturo, ki poveličuje buržuazijo, ideologijo in izkoriščanje, spodbuja sovraštvo med ljudmi, vse vrste religiozne literature,… To se je nanašalo na časopise, revije, leposlovje in stvarno literaturo. Komunistični varnostni organi so se odločili uničiti vse od Tarzana do Grofa Monte Cristo. Nerazumljivo je, kaj so oblasti imele proti Tarzanu, razen tega, da je bil individualni junak in verjetno ne socialist ali komunist. Oblast je sestavila seznam prepovedanih knjig, ki se niso smele več prodajati ali izposojati. Knjige, ki oblasti niso bile všeč, so jih zavrgli in razrezali z velikimi noži in sekirami. V centralnem skladišču enega od založnikov, je 23 zaposlenih potrebovalo več kot dva tedna, da so uničili vse knjige. Med drugim so bile prepovedane Estonska enciklopedija, Zgodovina estonske umetnosti, Splošna zgodovina umetnosti, serije knjig kot so Dobitniki nobelove nagrade, Nordijske novele, Veliki mojstri pisane besede, dela Dostojevskega,… Ideja za vsem tem je bila, da človek, ki je oropan svoje zgodovine, je oropan tudi svoje prihodnosti.
Komunisti so za čas Stalina veliko literature uničili, vendar bore malo ustvarili. Do njegove smrti leta 1952 sta bili izdani dve deli, politična poezija in do ZDA kritična igra.
Med komunistično okupacijo so bile religijske šole zaprte in poučevanje prepovedano. Teološki oddelki univerz so bili zaprti. Tisti, ki so dali otroke krstiti so bili označeni kot sovražniki ljudstva. Božič in drugi krščanski prazniki so postali navadni delovni dnevi in božična drevesa v privatnih domovih so bila prepovedana. Župniki so postali ena najbolj preganjanih skupin ljudi. Estonija je imela dva luterantska, enega katoliškega in enega pravoslavnega škofa med deportiranci. Pred drugo sovjetsko okupacijo je veliko župnikov in ministrantov pobegnilo na Švedsko. Okoli 400 od 1.100 cerkva v Litvi je bilo uporabljeni v civilne namene. Katedrala sv. Janeza je postala skladišče pohištva, Kasimirjeva katedrala je postala muzej ateizma, Bernardinska cerkev je postala skladišče umetnin,… Vseh 70 katoliških samostanov v Litvi je bilo zaprtih in 3 od 4 semenišč. Četrti se je močno zmanjšal in bil pod kontrolo tajne policije, ki je nadzirala učitelje in župnike. Isto se je zgodilo v Latviji in Estoniji. Po stalinovi smrti je represija nad cerkvijo nekoliko popustila. Dovoljeno je bilo tiskati molitvene knjige in cerkvene koledarje, birme so bile spet dovoljene. Toda med vlado Hruščova (1959-64) je Baltske dežele ponovno dosegel val zapiranja cerkva, ateistična propaganda in preganjanja. Študenti, ki so v svojem prostem času obiskovali cerkev in bili verni so bili slabše ocenjeni oz. jim ni bilo dovoljeno nadaljevati študija na univerzah. Tisti, ki so hoteli zaključiti univerzo in pridobiti diplomo, so morali narediti izpit iz Marksizma-Leninizma, kjer je bilo med drugim vprašanje: „Kako lahko vemo, da bog ne obstaja?“

(hjalmarsonstiftelsen.se)

Follow us
RSS
Follow by Email
Pinterest
Instagram