Posts Tagged ‘Budimpešta’

Spomenik žrtvam nemške invazije v Budimpešti

Spomenik žrtvam nacistične okupacije stoji na vzhodnem delu Trga svobode (Szabadsag ter). Spomenik predstavlja Madžarsko, ki je upodobljena kot nadangel Gabrijel, kateri v roki drži štefanovo krono in jo napada nemški imperialistični orel.

Spomenik, ki naj bi bil namenjen vsem židovskim in nežidovskim Madžarom, je sprožil veliko polemik in protestov, ki so bili uperjeni proti postavitvi spomenika oziroma njegovi odstranitvi. Če hočemo razumeti zakaj toliko polemik, moramo pogledati nazaj v madžarsko zgodovino, natančneje v čas pred in med 2. svetovno vojno.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Madžarska je bila po 1. svetovni vojni na strani poražencev. S podpisom Trianonske pogodbe so izgubili 66 odstotkov predvojnega ozemlja. Najprej se zgodi Krizantemska revolucija, marca 1919 pa v revoluciji oblast prevzame socialistično – komunistična koalicija pod vodstvom Bele Kuna in nastane Sovjetska republika. Imela kratko življenjsko dobo. Že junija 1919 se režim sesuje. Na oblast pride admiral Miklos Horthy, častnik v avstro-ogrske mornarice in vodja konzervativno-nacionalistične koalicije. Kot regent Madžarske je uradno predstavljal kralja Karla IV., apostolskega kralja Madžarske. Horthy je vladal naslednjih 24 let, avtoritarno, vendar vseeno pustil delovanje parlamenta in opozicije. Tisti, ki so bili v opoziciji so bili radikalni nacionalisti in fašisti in zahtevali bolj odločne korake pri reševanju židovskega vprašanja. Pod njihovim pritiskom je Madžarska vedno bolj padala pod vpliv nacističnega režima. Ko je Nemčija v Evropi začela risati nove meje, je Madžarska z njihovo pomočjo in pomočjo Italije, ponovno pridobila ozemlja. Novembra 1940 se pridružijo silam osi in tako s svojo vojsko sodelujejo v napadu na Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Leta 1941 je na Madžarskem (vključno s pridobljenimi ozemlji) živelo 825.000 Židov, okoli 6 odstotkov celotne populacije. Vključenih je tudi 100.000 Židov, ki so sprejeli krščansko vero, vendar so bili po zakonih iz let med 1938 in 1941 klasificirani kot Židi. Razveljavljen je bil enakovredni status z Madžari, ki je bil sprejet leta 1867. Prepovedane so bil poroke Židov in nežidov. Zanje je bilo prepovedano opravljanje nekaterih poklicev, delo v javnih službah, služenje v vojski, opravljati pa so morali prisilna dela pod nadzorom madžarske vojske. Do nemške okupacije marca 1944 je zaradi mraza in slabe zdravniške oskrbe umrlo 27.000 Židov. Poleti 1941 so madžarske oblasti deportirale 20.000 Židov, večino iz Podkarparske Rutenije. Januarja 1942 je madžarska vojska pobila 3.000 Židov in Srbov v Novem Sadu. Ko pa so nemške oblasti zahtevale izročitev Židov, madžarskih državljanov, je, kljub velikemu pritisku radikalcev, predsednik vlade Miklos Kallay to zavrnil. S tem je ohranil življenje mnogim madžarskim Židom. Po drugi strani pa lahko beremo tudi (Budapest Telegraph), da je bil Eichmann navdušen nad sodelovanjem Madžarske pri reševanju židovskega vprašanja.

Potem ko je madžarska vojska leta 1943 na reki Don utrpela hude izgube, se je vlada nameravala začeti pogajati z zavezniki o predaji. Vendar pa so Nacisti na vsak način želeli, da Madžarska še naprej ostane v vojni in se bori na strani sil osi. Tako so 15. oktobra 1944 zamenjali horthiyev režim s pro-nemškim. Nacistična agresija je bila povod v deportacijo več kot 430.000 madžarskih Židov v koncentracijska taborišča.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Spomenik posvečen žrtvam nacistične agresije med drugo svetovno vojno so delavci postavili v nedeljo 20. julija 2014 ponoči, dva dni po zmagi Fidesz-a na volitvah. Trg je zaprlo in varovalo 100 policistov. Zjutraj so opozicijski politiki in še okoli 200 drugih protestnikov podrli ograjo in spomenik obmetavali z jajci. Budipeštanci svoje nestrinjanje izražajo tudi s prižiganjem sveč in puščanjem raznih predmetov pred spomenikom. Pripadniki opozicije spomeniku napovedujejo kratko življenjsko dobo. Takoj po menjavi oblasti po padel tudi ta spomenik. Postavitev spomenika so kritizirali Židovska skupnost in opozicija. Menijo, da vlada želi s tem režim admirala Horthya in takratne Madžarske države oprati krivde za sodelovanje v holokavstu in s tem popolnoma prevaliti krivdo na Nemce, zanemarja pa dejstvo, da je bil odgovoren za smrt milijona Madžarov, od tega je bilo dve tretjini Židov.

Prenovljen Kossuthov trg v Budimpešti

Madžarska 15. marca praznuje državni praznik. To je obletnica izbruha revolucije leta 1884, ko je Madžarska začela svojo vojno za neodvisnost proti Avstrijskemu imperiju. Praznovanje praznika leta 2014 je bil še posebej poseben, ker so tega dne odprli prenovljen Kossuthov trg pred zgradbo parlamenta. Projekt imenovan Imre Steindl, po arhitektu parlamenta, je bil velik gradbeni projekt, ki je vključeval ureditev 8 hektarjev velike površine okoli parlamenta. Prenova je stala 27 mrd HUF ali okoli 93 mio EUR. To je bila največja prenova kompleksa od njegove izgradnje ob koncu 19. stoletja.

Trg pred parlamentom

Trg pred parlamentom

Za Madžare je to glavni trg državnosti in demokracije, simbolično središče boja za neodvisnost, glasnik narodne zavest. To je trg spominov ter civilnega in političnega življenja. Trg ki je urščen na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Na njem stoji drog z izobešeno madžarsko zastavo, ki jo stražita dva vojaka. Na njem najdemo tudi spomenike osebnostim, revolucionarjem in velikim možem nacije. Glede na to, da je parlament ena bolj obiskanih zgradb v Budimpešti, so uredili informacijski center za obiskovalce in muzej, ki se nahajata pod trgom. Parkirišče za avtomobile so iz trga preselili pod njega, kjer so uredili parkirno hišo za 540 vozil. Motorni promet čez trg je prepovedan, prehod je dovoljen samo tramvajem, kolesarjem in pešcem. Promenada ob Donavi je odprta za ves promet. Trg je postal bolj zelen in odprt.

Na novem, tako kot so bili tudi na starem, lahko najdemo več spomenikov, ki so posvečeni možem iz madžarske zgodovine, v glavnem politikom in državotvorcem.

Načrt trga

Načrt trga

Lajos Kossuth in Ferenc II. Rakoczi si pred glavnim vhodom v parlament stojita nasproti. Desni je spomenik Kossuthu. Kossuth je predstavljen kot član vlade Lajosa Batthyanya, ki je vladala med leti 1848 in 1849. V tej vladi je bil minister za finance. Kasneje je prevzel vajeti revolucije in upora proti avstrijski nadvladi. Rakoczi je tudi vodil enega od uporov proti Avstrijcem in sicer upor med leti 1703 in 1711. Izkoristil je šibkost Avstrije po bitkah s Turki, vpletenost Avstrije v Špansko nasledstveno vojno in ponujeno pomoč francoskega dvora.

Vladna ekipa grofa Lajosa Batthyanya

Vladna ekipa grofa Lajosa Batthyanya

Trg s parlamentom v ozadju in spomenikom Rakocziju pred njim

Trg s parlamentom v ozadju in spomenikom Rakocziju pred njim

Istvan Tisza (na desni strani parlamenta) je bil madžarski politik, predsednik vlade in član Akademije znanosti. Ubit je bil leta 1918 v Krizantemski revoluciji (ko ni bil več predsednik vlade), ko so oblast prevzeli socialisti in ustanovili Madžarsko socialistično republiko. Na levi strani parlamenta stoji (v času obiska sicer še ni stal) spomenik grofu Gyuli Andrassyu. Sodeloval je pri oblikovanju Avstrijsko-madžarskega kompromisa. Leta 1867 ga je cesar imenoval za prvega predsednika vlade delno samostojne Madžarske.

Istvan Tisza

Istvan Tisza

Velik del trga je posvečen moriji, ki se je zgodila na trgu 25. oktobra 1956. Pod trgom se nahaja spominska soba, v kateri je skozi filme prikazan dogodek, ki je zaznamoval upor proti sovjetskemu komunističnemu režimu. Dogodki še danes niso popolnoma razjasnjeni.

Tudi radikalni madžarski poet Attila Jozsef je dobil nazaj svoje mesto, mesto z lepšim razgledom, bližje Donavi.

Budimpešta

Glavno mesto Madžarske leži v osrčju Evrope – Budim na desnem ali zahodnem bregu Donave, Pešta pa na levem oziroma vzhodnem bregu. Je živahno in hrupno mesto z več kot 2 mio prebivalcev. Vsak peti Madžar živi v Budimpešti. Budim in Pesta skupaj predstavljata politično, trgovsko in industrijsko središče Madžarske. Če govorimo zgolj zgodbo o Budimpešti se začne šele leta 1873, ko se hribovita Budim in Stari Budim (Obuda) na zahodnem bregu Donave združita z ravninsko in industrializirano Pešto na vzhodnem in tako tvorita takrat imenovano Pest-Budo.

Grajski hrib

Grajski hrib

Grajski hrib

Grajski hrib

Na obrobju gozdnatih gričev na zahodnem bregu Donave je sezidan stari Budim, ki je postal sredi 14. stol. sedež ogrskih kraljev. Zato so v njem prebivali častniki in uradniki. V Pešti na ravnem levem obrežju Donave so živeli obrtniki in trgovci. Stari Budim (Obuda) je bil trg s kmetijskim pridihom. Čas cesarsko-kraljevske monarhije je prinesel Budimpešti gospodarski razcvet. Naglo so se razvile strojne tovarne, mlini in železarne, ladjedelnice, pivovarne in tobačne tovarne. Nastalo je za tiste razmere veliko industrijsko mesto, prebivalstvo je zaradi priseljevanja močno naraslo. 50 let dvojne monarhije (1867-1918), imenovanih tudi zlata doba stavbenikov, je odločilno izoblikovalo podobo mesta. Takrat so zgradili mostove čez Donavo, široke ulice, ceste. Niso hoteli, da Budimpešta zaostaja za Dunajem. Staro z barokom in renesanso zaznamovanim središčem Pešte so porušili. Povsod so zrasle zgradbe, ki so si nadele podobo prejšnjih dob. Dobili so največjo parlamentarno zgradbo na celini v neo-gotskem stilu, grajsko palačo v neo-baročnem in Ribiško trdnjavo v neo-romanskem. Podobo so dopolnile neo-renesančne: Državna opera in Akademija znanosti. Pridružile so se jim tudi hiše v secesijskem slogu. Prva električna železnica je po ulicah Budimpešte zapeljala v 1887, devet let kasneje pa so končali prvo progo podzemne železnice. Leta 1918 je mesto imelo 1 mio prebivalcev. Po propadu Avstro-Ogrske monarhije je Budimpešta izgubila veliko zaledja in postala veliko prevelika za močno skrčeno državo. Kot glavno mesto Madžarske je tudi administrativno, poslovno in kulturno središče. S populacijo dveh milijonov je metropola prebivališče za 20% vseh prebivalcev Madžarske.

Parlament

Parlament

Prvi naseljenci so na bregovih Donave živeli že pred nekaj stotisoč leti. Večjo naselbino so zgradili Rimljani v 5. stoletju, ko so se začele velike selitve narodov za obrambo imperija pred vdori plemen iz vzhoda. Zgradili so garnizijsko mesto s 6.000 do 10.000 vojaki. Zgradili so tudi amfiteater – ostanki so vidni v bližini Arpadovega mosta in trdnjave v sredini Marcius 5 trga. Madžari do se na tem področju naselili 5. tisočletij kasneje (leta 896), ko Buda in Pesta nista bili večji od vasi. Arpad naj bi postavil tabor na otoku Csapel južno od Budimpešte. Sla po osvajanju jih je vodila proti zahodu, dokler se njegev sin Geza ni ustalil in sprejel pokristjanjevanje. Krščansko vero so sprejeli zgolj zaradi nacionalne varnosti. Sin Štefan je nadalejval delo in ga je papež leta 1000 uradno priznal. Vendar pa vsi niso hoteli sprejeti krščanske vere. Ustvarila se je močna poganska proti-krščanska koalicija, katere člani so leta 1046 škofa Gerharda, Štefanovo desno roko, na vrhu griča ubili. Ta grič so poimenovali po njem. Do tedaj sta bili Buda in Pesta nepomembni vasi. Središče kraljestva je bil najprej Esztergom, kasneje Szekesfehervar. V 12. stol. so francoske in nemške trgovce spodbujali, da so se naseljevali na bregovih Donave in bodoče glavno mesto je začelo dobivati na pomenu. Večji razcvet sta doživeli v 12. stoletju, ko so se naselili tuji trgovci. Mongoli so leta 1241 požgali Pesto do tal, zato so se prebivalci nasellili na drudo Stran Donave na Budo. Donava je naslednje leto zamrznila in Mongoli so uničili še ta del mesta. Zaradi smrti vrhovnega kana, se je vojaški poveljnik Batu kan vrnil domov, da bi ga nasledil. V tem času je Bela IV na vseh strateških točkah po Madžarski zgradil utrdbe, tudi na Budi (13. stol.). Leta 1301 dinastija Arpadov izumre. Kralj Charles Robert pa je 50 let pozneje v Budo preselil sedež kraljevine iz Višegrada v Budo. Njegov sin Louis veliki je začel z izgradnjo gotske kraljeve palače in takrat je mesto cvetelo, kot še nikoli. Ruševine so sedaj del Muzeja zgodovine. Zgradili so tudi novo cerkev in samostan, karege ostanke so vključili v hotel Hilton. Francoski trgovci so se naselili v Fortuna ulici, italijanski v Orszaghaz, nemški v bližini Matijeve cerkve, židje pa so imeli svojo molilnico in pokopališče. Budim je dosefel vrhunec v času vladanja Matije Korvina (1458-90). V tistem času so imeli tudi eno največjih knjižnic v Evropi.

Donava

Donava

Po Matijevi smrti je Madžarska zdrsnila v propad. Vrstili so se nemiri in upori kmetov zaradi nevzdržnih razmer in izkoriščanja. Zgodil se je upor kmetov pod vodstvom Gyorgya Dozsa, ki so ga ob zadušitvi upora živega zažgali. Takšno državo v razsulu ni bilo težko zasesti. Leta 1526 so Turki premagali madžarsko vojsko pri Mohacsu. To je bil začetek 150 letne okupacije. Turki so bili v glavnem na slabem glasu, kar je bilo pozitivnega ob umiku so bile terme. Večino cerkva so spremenili v mošeje. Leta 1686 so Budim ponovno zavzele združene evropske sile. Papežu Inocencu XI, ki je pohod financiral, pripisujejo največ zaslug. Njegov kip sedaj stoji na Hess Andras trgu pred Matijevo cerkvijo. Ko so Hapsburžani premagali Turke je bil grad Buda uničen. Madžari so se otresli enih tujcev in so takoj dobili druge. Habsburžani so jim vladali iz Dunaja. Avstrijci so veliko prispevali predvsem na področju arhitekture. Budo so ponovno zgradili v baročnem in neo-klasicističnem slogu, ki je bil tedaj v modi, v mesto pa so se naselili bogati madžarski trgovci. Vendar boj za neodvisnost ni ugasnil. Vsake toliko časa je izbruhnil upor. Ferenc Rakoczi (1703-11) Ignac Martinovics (1975) sta bila vodja uporov. Kasneje, ko so videli, da na ta način ne bodo prišli do cilja, so začeli z mirnimi sredstvi. Velik zagovornik je bil Istvan Szechenyi (1791-1860). Njegov oče je naredil projekte za Narodni muzej in most Szecheniyi (Verižni most). Leta 1848 pride do razglasitve neodvisnosti in postavitve madžarske vlade. Lajos Batthyany je bil prvi predsednik vlade. Leto kasneje Avstrijci hočejo obračunati z revolucionarji, vendar neuspešno, dokler jim na pomoč ne priskoči Rusija. Batthyany je bil obsojen izdaje in s svojimi 13 generali usmrčen. Nekateri so bili mučeni in zaprti, nekateri so pobegnili v tujino. Leta 1867 je zaradi določenih sprememb prišlo do odločitve o dvojni monarhiji. Leta 1896 so v Budimpešti praznovali tisočo obletnico prihodaMadžarov na to ozemlje. V Mestnem parku je bila ob tej priložnosti razstava in veliko prireditev. WW1 je uničila iluzije trajnosti in blaginje. Ker je bila močno povezana z Avstrijo se je med vojno znašla na strani Avstrije in Nemčije ter tako med poraženci. Zrasla je neodvisna republika na veliko zmanjšanem ozemlju. Mihaly Karoly je leta 1919 postal prvi predsednik. Zaradi lakote in bolezni je prišlo do upora in komunisti pod Lelo Kunom so za 133 dni prevzeli oblast. Miklos Horthy je s svojo vojsko 25.000 mož zavzel Budimpešto in poskušal pridobiti nazaj ozemlja, ki jih je Madžarska izgubila po WW1. Zato se je v WW2 priključil Nemčiji in tako ponovno spravil Madžarsko na stran poražencev. V zadnjih dnevih 2. svetovne vojne so nemški vojaki ob umiku podrli vseh sedem mostov, ki povezujejo oba bregova Donave. Leta 1945 so nadzor nad mestom prevzeli Sovjeti. V povojnih letih se je komunistična oblast utrdila. Leta 1956 se je zgodil upor pod vodstvom Imre Nagya. Leta 1990 imajo prve demokratične volitve, 1991 pa izstopijo iz Varšavskega pakta. Danes je tudi turistično mesto. Znamenitosti je veliko: grajski hrib, Ribiška trdnjava, parlament, Trg junakov, spomeniki preteklih obdobij, pogled čez Donavo, uživate lahko v uličnih kavarnah, restavracijah in nočnih klubih, sprehodu na Budo, ob Blatnem jezeru ali mestih višje ob Donavi. Našli boste veliko trgovin, avenij z drevoredi, parkov in muzejev.

Follow us
RSS
Follow by Email
Pinterest
Instagram